Finančni krizi ni videti konca

Azijske delnice so padle na najnižjo raven v zadnjih štirih letih, kar je posledica strahu, da bi svetovna recesija pritisnila na dobičke podjetij, medtem ko je dolar dosegel najvišjo vrednost v zadnjih dveh letih glede na euro. Tako v evroobmočju kot na Japonskem in v ZDA so se vlagatelji večinoma zatekli k javnem dolgu, potem ko je kreditni trg za stabilizacijo trga v zadnjem tednu poudaril škodljiv vpliv finančne krize na realno gospodarstvo, še posebej v nastajajočih trgih.

Indeks azijsko-pacifiških delnic zunaj Japonske MSCI je padel za 5,5 odstotkov, kar je njegova najnižja vrednost od oktobra 2004. Indeks globalnih razvijajočih trgov je padel za 3,7 odstotkov in se tako približal najnižji vrednosti, ki jo je imel pred štirimi leti. Samo v oktobru je doslej padel že za 35 odstotkov in tako prehitel 25-odstotni padec svetovnega indeksa vseh držav.

Šibak japonski izvoz in revni dobički podjetij so še en dokaz o gospodarski škodi, ki jo je prinesela globalna finančna kriza, kar je povzročilo, da so azijske delnice padle na isto raven kot pred štirimi leti. Centralna banka na Novi Zelandiji je postala še ena v vrsti tistih, ki poskušajo ublažiti vpliv na kreditno krizo in znižanje obrestnih mer.

Japonski Nikkei, ki je v povprečju že padel za 5,5 odstotkov, je samo v oktobru padel za približno 20 odstotkov. Drastičen padec na azijskih trgih je sledil padcu ameriških zalog, saj so poročila o šibkih dobičkih podjetij in obvestila o zmanjšanju števila delovnih mest še povečala strah pred globalno recesijo.

Val izgub je zajel tudi ostale azijske borzne trge, vendar so pred koncem trgovanja zabeležile popravke navzgor. V Južni Koreji je indeks Kospi med trgovanjem zdrsnil za deset odstotkov, dan pa sklenil pri sedem odstotkov nižji vrednosti. V Hongkongu je Hang Seng utrpel 4,7-odstotni padec. Osrednji indeks borze na Filipinih je nižji za 4,6 odstotka, v Sydneyju pa za več kot štiri odstotke.

Neenotne borze po svetu

Na newyorški borzi je bila sreda še en dan, ko so vlagatelji odhajali sklonjenih glav. Dow Jones je trgovanje sklenil pri 8519,21 točke, kar je za 514,45 točke, oziroma 5,69 odstotka manj kot v torek. Tehnološki indeks Nasdaq pa je izgubil 80,93 točke, oziroma 4,77 odstotka, in se ustavil pri 1615,75 točke.

Tečaji delnic na evropskih borzah se po začetnih padcih danes gibljejo neenotno. Po besedah borznih posrednikov je na borzah v Evropi čutiti pritisk s prekomorskih borz, potem ko se je v ZDA začelo obdobje objave poslovnih rezultatov, ki je že postreglo s številnimi negativnimi presenečenji.

Na borzi v Frankfurtu se je indeks DAX že v prvih minutah trgovanja znižal za 1,25 odstotka, na 4514 točke. Po prvi uri trgovanja se je oblikoval pri 4543,56 točke, kar je 0,60 odstotka manj kot v sredo.

Indeks CAC se je takoj ob odprtju borze v Parizu zvišal za 0,31 odstotka, v nadaljevanju trgovanja pa se je rahlo obrnil navzdol. V prvi uri trgovanja se je tako oblikoval pri 3299,93 točke, kar je 0,05 odstotka nad vrednostjo, pri kateri se je oblikoval v sredo, ko se je zaradi bojazni, da bosta finančna kriza in morebitna recesija načeli dobičke podjetij, znižal za 5,10 odstotka.

V Londonu se je indeks FTSE 100, ki se je v sredo znižal za 4,46 odstotka, zniževal tudi ob začetku današnjega trgovanja, zatem pa se je obrnil navzgor. Trenutno vztraja na ravni 4064,53 točke, ki je za 0,59 odstotka višje od sredinega zaključnega trgovanja.

Zaradi pocenitve delnic v ZDA in Aziji padajo tečaji ruskih vrednostnih papirjev. Indeks MICEX se je na borzi v Moskvi v prvih 30 minutah trgovanja znižal za 2,1 odstotka. Pocenile so se tudi delnice Gazproma, ki je v državni lasti, in sicer za 3,6 odstotka.