Finančni komentar: Stabilnost, rast in prilagodljivost

V prvih devetih mesecih leta 2024 so ključna slovenska podjetja pokazala občutno izboljšanje poslovanja in stabilno rast. Skupina Triglav je po lanskih izzivih dosegla pozitiven preobrat, saj je povečala dobičkonosnost in utrdila položaj v vseh segmentih, kljub manjšemu obsegu poslovanja zaradi sprememb na področju zdravstvenih zavarovanj. Podjetje ostaja optimistično glede prihodnjih let, s poudarkom na trajnostnem razvoju in ambicioznimi dolgoročnimi cilji. Pozavarovalnica Sava je utrdila svojo vlogo z izjemno rastjo v vseh segmentih, kar je rezultat učinkovitega upravljanja in razmeroma ugodnih tržnih razmer. Poudarili so stabilnost poslovanja in načrte za preseganje pričakovanj v prihodnosti. Luka Koper nadaljuje z rastjo prihodkov in naložbami v infrastrukturo, kljub izzivom v nekaterih segmentih. Uspešno optimizirajo poslovne procese, kar kaže na njihovo pripravljenost za soočanje z globalnimi spremembami v logistiki in trajnostnih rešitvah.

Skupina Triglav je v prvih devetih mesecih leta 2024 dosegla 124,7 milijona evrov poslovnega izida pred obdavčitvijo, kar predstavlja velik preobrat v primerjavi z enakim obdobjem lani, ko je bil izid negativen. Čisti poslovni izid je znašal 106,8 milijona evrov, prav tako v primerjavi z izgubo v prejšnjem letu. Skupina je poslovala uspešno v vseh segmentih, kljub štiriodstotnemu padcu celotnega obsega poslovanja, ki pa ob upoštevanju izpada premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji kaže osemodstotno rast. Skupina pričakuje, da bo v letu 2024 dosegla letni poslovni izid pred obdavčitvijo med 130 in 150 milijoni evrov. Za leto 2025 Skupina Triglav predvideva nadaljnjo rast poslovnega izida, ki naj bi se gibal med 130 in 150 milijoni evrov, z ambicijo, da do leta 2030 ta znesek podvoji na 250 do 300 milijonov evrov. Družba ohranja stabilnost, varnost in donosnost, hkrati pa si prizadeva za trajnostno usmerjeno poslovanje.

Skupina Sava je objavila impresivno rast poslovanja v devetmesečju leta 2024. Dobiček pred obdavčitvijo se je povečal za 72,3 odstotka glede na enako obdobje lani in dosegel 77,7 milijona evrov, čisti dobiček pa je narasel za 70 odstotkov na 62,1 milijona evrov. Poslovni obseg se je povečal za 14,7 odstotka in dosegel 814,7 milijona evrov, pri čemer je bila rast zabeležena v vseh poslovnih segmentih. Bruto obračunane premije so zabeležile dvomestno rast tako v premoženjskem kot v življenjskem zavarovanju, medtem ko so se pozavarovalne premije povečale za 7,9 odstotka. Segment pokojnin in upravljanja premoženja je dosegel 17,9-odstotno rast prihodkov. Kombinirani količnik se je izboljšal na ugodnih 91,7 odstotka, kar odraža učinkovito upravljanje stroškov in manj naravnih nesreč kot lani. Solventnostna stopnja 198 do 204 odstotka poudarja trdno finančno stanje skupine. Uprava pričakuje presežek letnega dobičkovnega cilja 70 milijonov evrov, če ostanejo tržne razmere in škodni dogodki stabilni.

Skupina Luka Koper je v prvih devetih mesecih 2024 poslovala uspešno, saj je presegla ključne finančne kazalnike v primerjavi z lani. Čisti prihodki od prodaje so znašali 242,8 milijona evrov, kar je štiri odstotke več kot lani. Rastejo prihodki iz ladijskega pretovora in dodatnih storitev, medtem ko so prihodki iz skladiščnin upadli zaradi hitrejšega obrata blaga. Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) je dosegel 53,5 milijona evrov, kar je štiri odstotke več kot lani. Pretovor kontejnerjev je zrasel za tri odstotke, medtem ko je bil pretovor avtomobilov nižji za osem odstotkov. Kljub negotovim razmeram na Bližnjem vzhodu, skupina pričakuje, da bo leto zaključila z rastjo. Za leto 2025 načrtujejo nadaljnjo rast poslovanja, višji pretovor in investicije v infrastrukturo, predvsem v kontejnerski terminal in trajnostne projekte. Naložbe bodo vključevale gradnjo novih skladiščnih površin in fotonapetostnih elektrarn.

Slovenski delniški indeks SBITOP je minuli teden končal rahlo pod gladino, izgubil je 0,1 odstotka. Kljub nepredvidljivim razmeram na domačem trgu in ambicijam podjetij, da kljubujejo izzivom, svetovni delniški trgi ohranjajo presenetljivo stabilnost; celo v luči dramatičnih geopolitičnih dogodkov, ki bi lahko zamajali zaupanje vlagateljev. Minuli teden je globalno pozornost pritegnila prva zgodovinska izstrelitev ruskih balističnih raket. Dogodek, ki je bolj prestrašil javnost kot finančne trge, je znova pokazal odpornost svetovnega gospodarstva. Vlagatelji očitno ne pričakujejo eskalacije v tretjo svetovno vojno, kar se je odražalo v pozitivnem gibanju ključnih indeksov, kot so S&P 500, nemški DAX in britanski FTSE. Nasprotno pa je kitajski indeks China A50 ostal pod pritiskom, saj tamkajšnja gospodarska stagnacija zavira optimizem.

Evropsko gospodarstvo se v prihodnjih mesecih pripravlja na skromno rast, saj potrošniki postopoma pridobivajo nazaj del kupne moči, ki so jo izgubili zaradi inflacije, je izjavil evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni. Kljub pozitivnim obetom pa ostajajo tveganja, predvsem zaradi morebitnega protekcionističnega preobrata v trgovinski politiki ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa. Gentiloni je opozoril, da bi takšen scenarij lahko močno škodoval tako evropskemu kot ameriškemu gospodarstvu. Evropska komisija napoveduje, da bo gospodarska rast v državah evroobmočja letos dosegla 0,8 odstotka, prihodnje leto pa 1,3 odstotka. Po mesecih stagnacije, ki jo je povzročila inflacija, se rast ponovno krepi, saj nove plačne pogodbe postopoma izboljšujejo finančno stanje gospodinjstev. Gentiloni pričakuje, da bo omejena potrošnja v prihodnjih dveh letih še naprej popuščala, saj se kupna moč plač postopoma krepi.

Evro je nedavno padel na najnižjo raven v primerjavi z ameriškim dolarjem od leta 2022, predvsem zaradi sprememb v gospodarskih razmerah in pričakovanj o znižanju obrestnih mer ECB. Ko Evropska centralna banka (ECB) napoveduje možnost nekoliko bolj popustljivega pristopa za reševanje upočasnjene gospodarske rasti, trgi pričakujejo nižje obrestne mere, kar evro naredi manj privlačen za vlagatelje. Ko ECB načrtuje znižanje obrestnih mer, denar pogosto zapusti območje evra v iskanju bolj donosnih naložb, kar pripomore k padcu evra. Poleg tega na gibanje evra vplivajo tudi globalni dejavniki, zlasti moč ameriškega dolarja. Dolar je pridobil zaradi svojega statusa varnega zatočišča v času globalnih negotovosti, kar je še dodatno oslabilo evro. Čeprav nekateri vlagatelji morda kratkoročno stavijo na padec evra, je njegov upad predvsem posledica širšega tržnega sentimenta in ekonomskih politik.

Padec evra se ne odvija v izolaciji, saj so gibanja na drugi strani Atlantika prav tako ključna za svetovne valute in finančne trge. Medtem ko Evropska centralna banka razmišlja o bolj popustljivi monetarni politiki, ameriška centralna banka (Fed) zavzema previden pristop. Jerome Powell, predsednik Fed, je poudaril, da znižanje obrestnih mer v ZDA letos ni na vidiku, saj inflacija še vedno ostaja prisotna. Hkrati ameriško gospodarstvo izkazuje izjemno trdnost, kar dodatno utrjuje dolar kot globalno močno valuto. Po Powellovih besedah ZDA beležijo robustno gospodarsko rast, ki presega večino velikih svetovnih gospodarstev, pri čemer rast potrošnje ostaja ključni motor gospodarskega uspeha. V takšnem okolju močan dolar dodatno pritiska na evro, saj vlagatelji iščejo varne in donosne naložbe v ameriški ekonomiji, kar še krepi valutno razliko med obema regijama.

Medtem ko v ZDA centralna banka (Fed) ohranja stabilen gospodarski tempo, se pozornost tehnološkega sveta usmerja proti Nvidii, največjemu podjetju na svetu. Nvidia, ki razvija čipe za umetno inteligenco, je prejšnji teden objavila izjemne poslovne rezultate, ki so znova presegli pričakovanja analitikov. Prihodki v zadnjem četrtletju so dosegli 18,1 milijarde dolarjev (17,3 milijarde evrov), kar predstavlja več kot trikratni porast v primerjavi z enakim obdobjem lani. Čisti dobiček je prav tako poskočil na kar 9,2 milijarde dolarjev (8,8 milijarde evrov), predvsem zaradi izjemno visokega povpraševanja po njihovih zmogljivih čipih za umetno inteligenco in podatkovne centre. Kljub odličnim rezultatom delnica ni pridobila novega zagona, kar analitiki pripisujejo že visokim pričakovanjem trga in potencialnim pomislekom glede dolgoročne vzdržnosti rasti. Nvidia kljub temu ostaja vodilna v tehnološkem sektorju, saj si prizadeva utrditi položaj z inovacijami, kot so napredne platforme za umetno inteligenco in partnerstva, na primer s Foxconnom za razvoj električnih vozil.  

Nvidia nadaljuje z izjemno poslovno zgodbo, medtem ko se tehnološki velikan Google sooča z regulativnimi pritiski. Ameriški regulatorji si prizadevajo razbiti Google, kar je posledica odločitve, da je podjetje monopolist. Predlagana ločitev bi vključevala prodajo Googlovega brskalnika Chrome, da bi preprečili njegovo prevlado pri dostopu do iskanja in zmanjšali Googlov nadzor nad iskalnim mehanizmom. To bi konkurentom omogočilo lažji dostop do brskalnika, ki je ključna točka za uporabnike na spletu. Ministrstvo za pravosodje ZDA si tudi prizadeva omejiti Googlove pogodbe z Applom, ki omogočajo, da je njegov iskalnik privzet, ter uvedbo omejitev pri tem, kako Google daje prednost svojim lastnim storitvam. Čeprav Google močno nasprotuje tem ukrepom, saj menijo, da bi lahko škodovali inovacijam, regulatorji menijo, da so ti ukrepi potrebni za obnovitev poštene konkurence v tehnološki industriji.  

Donald Trump vidi Združene države Amerike kot osrednje središče kriptosveta, kar je povzročilo porast zanimanja za bitcoin, ki je letos zrasel za okoli 130 odstotkov. Ta rast je bila v veliki meri povezana z nastankom bitcoin ETF skladov v ZDA in dogodkom halvinga v prvih treh mesecih leta. Po nekajmesečni stagnaciji je cena bitcoina ponovno poskočila, predvsem po Trumpovi izvolitvi, saj je nova administracija naklonjena kriptovalutam. Nekateri analitiki napovedujejo, da bo cena bitcoina še naprej naraščala, vendar so vlagatelji že na območju ekstremnega pohlepa, kar potrjuje tudi indeks strahu in pohlepa. Takšen položaj spominja na vožnjo po avtocesti pri najvišji hitrosti; lahko traja še nekaj časa, vendar bo zaradi različnih okoliščin slej ko prej treba stopiti na zavoro. Takrat pa bi lahko bil padec cen zelo hiter in globok. Če pogledamo zgodovino bitcoina od leta 2010, lahko opazimo, da je v preteklosti že doživel velike padce za 60 do 70 odstotkov, zato je previdnost pri vlaganjih v to kriptovaluto še vedno ključna.

Tržna kapitalizacija kriptovalut dosega rekordne vrednosti, pri čemer je največji delež v bitcoinu, medtem ko ethereum zaseda drugo mesto, saj je po zadnjih volitvah pridobil pomembnih 42 odstotkov. Vendar pa so minuli teden bolj kot bitcoin in ethereum rastle tako imenovane alt-kriptovalute. Ripple (XRP), katerega lastnik je tudi slovenski minister za finance Klemen Boštjančič, je zabeležil 23-odstotno rast, medtem ko je Solana (SOL) pridobila 17 odstotkov, Cardano (ADA) pa kar 38 odstotkov. Izjemno rast pa je zabeležil tudi Stellar (XLM), katerega vrednost je minuli teden poskočila za kar 137 odstotkov.

V zadnjem Finančnem POPkastu sem s Stanetom Devićem iz Ethereum Slovenia razpravljal o decentralizirani tehnologiji, ki jo prinašajo kriptovalute, ter o prihodnosti kriptoekosistema. Dević meni, da bo prihodnost verjetno v večji konsolidaciji, pri čemer bodo preživele samo tiste kriptovalute, ki bodo našle uporabne poslovne aplikacije. Kot primer navaja bitcoin, ethereum in morda solano, če bo ta platforma uspela razviti poslovne primere, ki bodo omogočili širšo uporabo v realnem svetu. Po njegovem mnenju bo konsolidacija neizogibna in zelo močna, kar bo pripeljalo do tega, da bo dolgoročno ostalo le nekaj ključnih kriptovalut, ki bodo zadostile potrebam uporabnikov in trga.

"Uspešno trgovanje je vedno čustvena bitka za špekulanta, nikoli intelektualna bitka. Zaveda se, da so njegov največji sovražnik njegova lastna čustva." - Jesse Livermore