Finančni komentar: spomin na september 2007

Marca 2022 je ameriška centralna banka (Fed) začela višati obrestno mero, ki je v dobrem letu poskočila z nič na pet odstotkov, kar velja za eno od najbolj agresivnih višanj obresti v zgodovini. Fed je od lanskega poletja pustil obrestne mere nespremenjene in jutri je na vrsti prvo, dolgo pričakovano nižanje obrestnih mer. Obstaja velika verjetnost, da bo že v začetku cikla prišlo do reza za 50 bazičnih točk.

Fed ne želi zaostajati. Dolar, obveznice in surova nafta padajo, medtem ko so delnice v drugem tednu septembra dobile zagon. Ben Bernanke, ki je bil leta 2007 šef ameriške centralne banke (Fed), je po koncu gospodarske krize prejel veliko kritik, da bi se lahko izognil recesiji, če bi hitreje rezal obrestne mere. Aktualni guverner Federalnih rezerv Jerome Powell ne želi ponoviti napake, čeprav mu mnogi že zdaj očitajo, da s ciklom nižanja zamuja. Centralne banke želijo doseči tako imenovani mehki pristanek, vendar bo šele čez čas znano, ali je bila monetarna politika pravilno zastavljena.  

Padec Lehman Brothers se je zgodil 15. septembra 2008, vendar resne težave so se začele kazati že leta 2007 in danes obstaja nekaj podobnosti. Bila je visoka 5 odstotna obrestna mera enako, kot je danes. Jutri bo ameriška centralna banka prvič rezala obrestno mero, dejansko na isti dan, 18. septembra 2007 je Fed prvič rezal obresti za 50 bazičnih točk. Trg je takrat začetek nižanja sprejel z navdušenjem, osrednji ameriški indeks S&P 500 je do oktobra pridobil 6 odstotkov, vendar je že pred drugim nižanjem sledil padec, ki je v enem letu potisnil indeks 20 odstotkov nižje. Septembra 2008 je padel Lehman Brother in S&P500 je izgubili še dodatnih 45 odstotkov.

Delniški trgi so bili minuli teden obarvani zeleno, celo najboljši teden v tem letu so imeli saj je S&P 500 pridobil 4 odstotke. Tržna kapitalizacija se je zvišala za 1600 milijard evrov. V sredo je Nasdaq, ki sledi tehnološkim delnicam, najprej zaplaval v rdeče številke in se od negativnega odstotka močno in hitro odbil v zeleno območje. Velik dnevni premik sporoča, da se optimizem vseeno vrača med vlagatelje.  

Nvidia, ki vodi razvoj umetne inteligence, je minuli teden poskočila za 15 odstotkov. Dobili so dovoljenje ZDA, da lahko napredne čipe prodajo podjetju G42, ki je v lasti Združenih arabskih emiratov. Šef Nvidie Jansen Huang je minuli teden vseeno prodal za 25 milijonov evrov delnic družbe Nvidia in tako nadaljuje z razprodajo svojega deleža v podjetju. V zadnjih desetih dneh je prodal za več kot 100 milijonov evrov delnic (NVDA). Mnogi primerjajo Nvidio s podjetjem Cisco iz leta 2000, ko je nastal internetni "dot-com" balon. Cisco je takrat predstavljal 5,5 odstotka BDP, medtem ko Nvidia trenutno predstavlja 11,7 odstotka BDP, kar je 200 odstotkov več.

Jamie Dimon, prvi mož največje banke na svetu JP Morgan, svari pred stagflacijo, ki je po njegovem mnenju večja grožnja in bolj verjeten scenarij za ameriško gospodarstvo kot recesija. Spodnji graf prikazuje zgodovino borznih zlomov v ZDA od leta 1870. Gospodarske krize so bile vedno prisotne in ključne za poslovne cikle.

Danes glavno grožnjo gospodarstvu predstavljajo tehnološki velikani, ki imajo znaten delež v delniških indeksih. Po predstavitvi novega iPhona, delnica največjega podjetja na svetu minuli teden ni zrasla niti za odstotek. Evropsko sodišče od Apple zahteva 13 milijard evrov zaradi davčnih olajšav. Vendar to ni vzrok za stagnacijo. Za Apple je to dobiček, ki ga ustvarijo v enem mesecu. V novem Iphonu je čip britanske družbe Arm, ki poganja umetno inteligenco. Delnica družbe ARM je minuli teden poskočila za 20 odstotkov. Lani septembra so začeli trgovati na Nasdaqu in od takrat je delnica zrasla za dobrih 160 odstotkov.  

Žal Anglija ni več del EU. Evropa razvojno zaostaja, konkurenčnost pada, ugotavlja nekdanji šef Evropske centralne banke Mario Draghi, ki je minuli teden predstavil obsežno poročilo, kako naprej. Predlaga, da letno namenimo 800 milijard evrov, če želimo na trgu obstati kot resni igralci. "Razviti moramo zunanjo gospodarsko politiko, ki bo usklajevala trgovinske sporazume in neposredne naložbe z državami, ki so bogate z viri. Kopičiti moramo zaloge na kritičnih območjih in oblikovati industrijska partnerstva ter zavarovati dobavne verige ključnih tehnologij."

Zdravila proti debelosti za Američane in luksuzne torbice za Azijce so glavni nosilci evropske inovativnosti. Vrh tehnološkega razvoja predstavlja nizozemski ASML, ki izdeluje stroje za računalniške čipe. Od začetka leta je delnica pridobila zgolj 7 odstotkov, imeli so zelo nihajno obdobje. Nemško programsko podjetje SAP je letos višje za 43 odstotkov, Švedski Spottify (SPOT) je zrasel za skoraj 80 odstotkov. Race se imenuje delnica italijanskega Ferrarija, ki je letos pognala za skoraj 40 odstotkov. Evropska avtomobilska industrija, ki raste zaradi luksuzne znamke. Za razliko od velikega avtomobilskega koncerna Stellantis (STLA), ki je letos izgubil že 35 odstotkov.

Znamke, kot so Peugeot, Citroen, Jeep, Fiat, Alfa Romeo in tudi Opel, spadajo v koncern Stellantis. Vsaka tretja avtomobilska industrija v Evropi letos posluje s polovično kapaciteto. Renault je od začetka leta 4 odstotke nad gladino. Vseeno bolje kot BMW, Mercedes in Volkswagen, ki so letos izgubili tretjino vrednosti.  

V Sloveniji avtomobilska industrija ustvari petino izvoza predvsem za Nemčijo, ki je imela v drugem kvartalu negativno rast. Gospodarska rast v Sloveniji bo za skoraj odstotek nižja od napovedi. V zadnjem Finančnem popkastu sem razpravljal o izzivih slovenskih izvoznikov s predsednikom uprave Borze terjatev Janezom Klobčarjem in Dejanom Kilarjem iz BT Naložbe. " Posamezna podjetja, ki delujejo na izvoznih trgih morajo poskrbeti, da imajo razpršene kupce. Neki naj bodo v Italiji, neki na Poljskem nekaj pa tudi v Nemčiji in mogoče kakšen kupec izven EU. Če Nemčija pade, bo izgubil en košček svojega trga."

Glavna skrb ni več inflacija, ampak brezposelnost, ki lahko hitro poskoči, če ni gospodarske rasti. Inflacija v EU je pri dveh odstotkih, brezposelnost rahlo nad 6, kar je dolgoletno povprečje. V Nemčiji in Franciji je inflacija že pod dvema odstotkoma, brezposelnost raste. V Italiji je podobna inflacija kot pri nas okoli enega odstotka, vendar je pri nas za polovico nižja brezposelnost od evropskega povprečja. V Španiji je brezposelnost že pri 11 odstotkih. V Grčiji je pri desetih odstotkih.

Evropska centralna banka je po juniju že drugič znižala obrestno mero, ki je zdaj pri 3,5 odstotka. Predsednica Evropske centralne banke (ECB) Christine Lagarde je minuli teden na srečanju tudi izpostavila, da niso zavezani v naprej določeni tečajni poti. "Na podlagi naše posodobljene ocene inflacijskih obetov, dinamike osnovne inflacije in moči denarne politike je zdaj primerno narediti še en korak pri zmanjševanju stopnje omejevanja denarne politike."

Zlato je na zgodovinsko visokih vrednostih, kar je dobro za Svet portfelj, ki ima že 70 odstotkov donosa od rudarja zlata Newmont (NEM). Portfelj ima od lanskega septembra 14-odstotni donos. V minulem tednu je donos poskočil za 2,84 odstotka. Kitajska Alibaba je uspela precej znižati izgubo. Minuli teden smo povečali izpostavljenost v energetskem skladu XDW0 (Exxon, Shell, Chevron, BP in drugi), vendar surova nafta še ni imela pravega odboja. Jutri kupujemo Google (GOOGL) za 5 odstotkov portfelja, ker želimo izkoristiti nedavni padec. Če bi se tehnološka delnica odbila in dosegla nove vrhove pri 170 evrih, je tveganje v razmerju z donosom 1 proti 3. Če se odboj ne zgodi in delnica začne padati proti nivoju 132 evra, bomo načrtovali izhod iz pozicije GOOGL. 

Dvom je izvor modrosti. - Rene Descartes