Finančni komentar: Prihaja čas rezanja

Gospodarstvo se ohlaja in potrebuje zagon, dodatne investicije. Evropska centralna banka je že v začetku junija znižala obrestno mero za 25 bazičnih točk z namenom, da spodbudi gospodarsko aktivnost. Ameriška centralna banka (Fed) bo to storila verjetno 18. septembra, ker so ekonomski podatki za pričetek nižanja ustrezni, je na srečanju centralnih bankirjev v Jackson Hole izpostavil Jerome Powell. Eden od najagresivnejših ciklov zategovanja, ki traja že dve leti, naposled dobiva epilog, vprašanje je zgolj, za koliko bazičnih točk bo treba spustiti obrestno mero, da bo delniški trg lahko še naprej dosegal rekorde.    

Nižanju obrestnih mer bi lahko sledila recesija. Če se vrnemo v leto 2001, ko je ameriška centralna banka prvič znižala obrestno mero, je osrednji delniški indeks S&P 500 v obdobju 448 dni zdrsnil za 39 odstotkov, brezposelnost se je zvišala za 2,1 odstotka. Podobno se je zgodilo leta 2007, ko je Fed prvič znižal obrestno mero, je trg v enem letu padel za 54 odstotkov, brezposelnost se je takrat zvišala za 5,3 odstotka. Bo tokrat drugače ali se bo zgodovina ponovila in bo gospodarska kriza nastopila še pred novembrskimi predsedniškimi volitvami v ZDA?

Slon v porcelanasti sobi je družba Nvidia, vodilni razvijalec umetne inteligence, ki jutri po zaprtju borze objavi poslovne rezultate za drugo četrtletje. Podjetje, ki je v preteklosti izdelovalo računalniške grafične kartice, je po tržni kapitalizaciji prehitelo Microsoft in postalo drugo največje podjetje na svetu, pred njim je trenutno zgolj še Apple. Veličastna tehnološko podjetja imajo velik skupni delež v indeksih, zato bi padec paradnega konja lahko izzval preplah in popravek na delniških trgih. Že zdaj večina Američanov verjame, da so že v recesiji. Nvidia je od zadnje korekcije, ki je bila 5. avgusta, pridobila dobrih 40 odstotkov. Močan odboj in hitra rast se lahko nadaljujeta, če podjetje spet preseneti z objavo poslovnih rezultatov, ki rastejo vsak kvartal. Tečaj delnice (NVDA) je trenutno še vedno osem odstotkov nižje, kot je bil konec junija.  

V začetku avgusta je japonska centralna banka dvignila obrestno mero in trge je zajel strah, vendar zgolj za nekaj dni. Japonci so sklenili, da ne bodo več višali obrestnih mer in finančni trgi so spet ozeleneli, avgusta so v rekordnem času prišli nazaj na skoraj enake vrednosti. Strm odboj je bil tako v ZDA, Evropi kot tudi v Sloveniji. V ZDA je indeks S&P 500 pridobil skoraj 10 odstotkov. Evropski indeks je zrasel za dobrih šest odstotkov, slovenski SBITOP je od avgustovskega padca višje za štiri odstotke.  

Ameriški trg je za Nemčijo čedalje bolj pomemben, izvoz na Kitajsko je izrazito padel in dosega nivoje iz leta 2021, medtem ko se je v zadnjih letih večal izvoz v Francijo in ZDA.

Vrednost delnic je po 10-odstotnem padcu v začetku avgusta v zadnjih treh tednih naraščala, medtem ko je cena energentov padala. Surova nafta (BRENT) pada že od začetka aprila. V tem času se je pocenila za 14 odstotnih točk. Včeraj je cena nafte poskočila za skoraj tri odstotke, ker je Libija ustavila trgovanja z nafto. V zadnjih šestih mesecih je število brezposelnih v ZDA naraslo za polovico odstotka, sicer je 4,3-odstotna brezposelnost še vedno nizka glede na zgodovinsko povprečje.  

Ob zaključku napovedi rahljanja monetarne politike so donosi dvoletnih ameriških obveznic zdrsnili pod štiri odstotke. Donosi dvoletnih obveznic v ZDA so bili na podobnih nivojih, ko je Fed nižal obrestne mere leta 2008 v času globalne recesije.  

Trg pričakuje s kar 76-odstotno verjetnostjo, da bo FED čez tri tedne prvič znižal obrestno mero za 25 bazičnih točk. Trenutno je tudi 24 odstotkov verjetnosti, da bodo znižali obrestno mero že za polovico odstotka. Sicer pa tudi v nadaljevanju leta vlagatelji pričakujejo več zaporednih nižanj. Dejstvo je, da bo centralna banka težko nižala obrestne mere, če bodo delniški trgi še naprej prodirali v višave, oziroma bi to pomenilo, da s sproščanjem lahko povzročijo nastanek novega balona, ugotavlja analitik Sven Henrich.

Napoved nižanja obrestnih mer je oživela bitcoin, ki je že zadnjih pol leta pod rekordno ceno, ki jo je dosegel v marcu. Po govoru ameriškega guvernerja centralne banke je poskočil za dobrih šest odstotkov. Analitiki pri JP Morgan ugotavljajo, da je pri obstoječi ceni bitcoina možno z rudarjenjem ustvariti vrednost 72 milijard evrov. Rasti bitcoina sledijo tudi ostale kriptovalute, nižanje obrestnih mer prinaša optimizem pri vlagateljih. 

Zanimiva naložba v zadnjih dveh tednih je bila delnica farmacevtskega podjetja Bavarian Nordic (BAVA), ki izdeluje cepivo proti opičjim kozam. Čeprav je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) pomirila, da ne gre za novi covid, je povpraševanje po cepivih za Mpox v porastu. Delnica (BAVA) je od 12. avgusta poskočila za 44 odstotkov.

Spodbudne poslovne rezultate je minuli teden objavilo tudi podjetje Zoom, ki je znano predvsem po aplikaciji za videokonference. Delnica (ZM) je minuli teden poskočila za 20 odstotkov, vendar je kljub temu njen letošnji donos pozitiven le za dober odstotek.  

Slovenski delniški indeks SBITOP je minuli teden zaključil tečaj 0,55 odstotka višje. Na Ljubljanski borzi je bilo sklenjenih za dobrih osem milijonov evrov poslov. Največ je minuli teden pridobil tečaj delnic Zavarovalnice Triglav (ZVTG), in sicer kar 7,44 odstotka, ter ponovno trguje pri vrednostih, ki jih je imela v času pred poplavami in preklicem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Delnica ZVTG je letos višje za 13,72 odstotka. Spodletel prevzem Addiko banke je minuli teden potisnil delnico NLB (NLBR) 1,58 odstotka nižje. Tudi tečaj delnic Petrola (PETG) je končal rahlo v rdečem, ustvarili so 14 odstotkov manj prihodkov kot v enakem obdobju lani, vzrok so nižje cene energentov na trgih.

Svet portfelj je po 11 mesecih ustvaril 14,6-odstoten donos. Kot smo včeraj izpostavili v rubriki Finančni svet, zapiramo tretjino najbolj donosne naložbe Newmont - NEM, ki je ustvarila že 63-odstotni donos. V zelenem je trenutno zgolj še svetovni ETF VGWE, ki ima skoraj 10-odstotni donos. Proizvajalec premoga Peabody Energy - BTU je zdrsnil v rdeče številke in tudi ETF SXRV, ki sledi Nasdaqu, je pod gladino. Izguba pri kitajski Alibabi se je znižala na 3,52 odstotka in je v naraščajočem trendu. Najslabše se je odrezal ETF, ki sledi ceni Ethereuma z oznako WETH, ki ima 33-odstotno izgubo, ampak predstavlja zgolj tri odstotke portfelja.

Bodi pozoren, koliko država zapravlja, ker je to tisti pravi davek. - Milton Friedman