Po trditvah tožilcev je Fastow zakrivil propad Enrona z ustvarjanjem partnerskih podjetjih, preko katerih je skupaj z drugimi kriminalci v belih ovratnikih iz Enrona ustvarjal velike dobičke zase, podjetju pa ustvarjal izgubo. Fastowu teoretično grozi kar 680 let zaporne kazni, če bodo tožilci uspeli dokazati krivdo za vse točke obtožnice in če se bo sodišče odločilo za najvišjo kazen. Fastow ima sicer še vedno priložnost, da prizna del krivde in obremeni nadrejene ter se izvleče z bolj blago kaznijo.
Dejstvo, da Fastow vztraja pri nedolžnosti, pomeni, da mu tožilci niso ponudili dovolj dobrega dogovora, ali pa še vedno upa, da se bo izmazal na sodišču. Upanja je vse manj, odkar je njegov nekdanji podrejeni direktor Michael Kopper priznal soudeležbo v poneverbah in v zameno za nižjo kazen pristal v pričanje proti Fastowu. Slednjemu preostane le, da vplete nekdanja generalna direktorja Enrona Kena Layja in Jeffreyja Skillinga, česar pa za zdaj noče storiti, čeprav njegovi odvetniki trdijo, da so nadrejeni vedeli za vse, kar je počel. Odvetniki prav tako trdijo, da se Fastow ni nikoli zavedal, da bi kršil kakšne zakone.
Enron je 2. decembra lani objavil stečaj, potem ko je moral objaviti več kot 600 milijonov dolarjev izgub, ki so jih s sumljivimi finančnimi shemami poneverili Fastow in sodelavci. Stečaj je uničil več kot 1,2 milijarde dolarjev vrednosti delniškega premoženja in več tisoč delavcev oropal sredstev v pokojninskih skladih. Enron je bil sicer le vrh ledene gore, saj so se škandali začeli pojavljati tudi v drugih ameriških korporacijah.
Tožilci so proti Fastowu vložili obtožnico že dvakrat v oktobru, vendar ga je sodišče po plačilu 5 milijonov dolarjev varščine pustilo na prostosti. Sodni proces se bo začel prihodnje leto, tožilstvo pa mu med drugim očita pranje denarja, prevare, poneverbe, oviranje pravice, sodelovanje v zaroti in še več kaznivih dejanj. Obtožnica, ki jo je po prepričevanju tožilstva odobrila velika porota v Houstonu, mu očita tudi prejemanje okrog 30 milijonov dolarjev podkupnine od Kopperja in drugih, ki jim je ščitil hrbet, ko so premeteno kradli denar od Enrona. Fastow se mora soočati tudi s kopico civilnih tožb. Zvezna komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC), ga obtožuje, da je kršil zakone o vrednostnih papirjih in prevaral delničarje ter zahteva, da vrne ves nezaslužen denar.
Tožilstvo je doslej uspelo izpeljati štiri kazenske postopke v primeru Enron. Najprej je v sodelovanje privolil nekdanji glavni revizor za Enron pri računovodskem podjetju David Duncan, ki bo svojo kazen prejel januarja prihodnje leto. Duncan je vodil uničevanje dokumentov v zvezi z revizijami pri Enronu, potem ko je Zvezna komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC) leta 2001 začela s preiskavo. Duncan je pričal proti lastnemu revizorskemu podjetju Arthur Andersen, ki je bilo v doslej edinem sodnem procesu v zvezi z Enronom obsojeno na pogojno kazen in plačilo kazni.
Pred kratkim je krivdo za napihovanje cen električne energije v Kaliforniji priznal nekdanji vodja Enronovega urada v Oregonu Timothy Belden, nazadnje pa je zapel še Michael Kopper, ki mu grozi 15 let zapora. Fastow se lahko izmaže z dokaj majhno kaznijo le, če bo priznal krivdo in pričal proti Skillingu ali Kenu Layju, ki je bil nekoč zelo dober prijatelj predsednika ZDA Georgea Busha.
