Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je v Luksemburgu visoke predstavnike evropskih institucij in IMF seznanila z dogajanjem v povezavi s privatizacijo NLB. "Vsi sogovorniki so izrazili razumevanje za to, da gre za primer, ki ima zelo specifične okoliščine, ki jih je treba v tem primeru upoštevati," je poudarila ministrica.
Vraničar Ermanova je ob robu četrtkovega zasedanja evroskupine in današnjega srečanja finančnih ministrov EU s položajem NLB v dvostranskih pogovorih seznanila podpredsednika Evropske komisije Valdisa Dombrovskisa, predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija in predstavnika IMF za Evropo Poula Thomsna.
Finančno ministrstvo je v sporočilu za javnost izpostavilo, da je Vraničar Ermanova sogovornikom pojasnila, da je vlada postopek prodaje NLB ustavila zaradi dolgoletnega nerešenega problema prenesenih deviznih vlog na Hrvaškem in dejstva, da se je tik pred odločitvijo o nadaljnjih postopkih prodaje znova izkazal prevelik vpliv te okoliščine na možno višino kupnine za prodani delež NLB.
Ob tem je opozorila, da je prodaja NLB zaradi specifičnega problema s prenesenimi deviznimi vlogami na Hrvaškem poseben primer in da ostali privatizacijski postopki niso vprašljivi.
Preostalih dveh argumentov vlade za zaustavitev privatizacijskega postopka - v povezavi z navedbami o pranju denarja in razpravo o višini dokapitalizacije banke leta 2013 - ministrstvo v sporočilu za javnost ni omenilo.
Ministrica je sicer po pogovorih v Luksemburgu poudarila, da so se z vsemi sogovorniki strinjali, da je prava pot za iskanje rešitev v sodelovanju med slovensko vlado in Evropsko komisijo, konkretno s komisarko za konkurenco Margrethe Vestager in njeno ekipo, ter da je treba o dogajanju obveščati ECB.
Na vprašanje, ali sogovorniki razumejo slovenske argumente za zaustavitev postopka privatizacije, je ministrica odgovorila, da gre za zelo kompleksna vprašanja, ki jih je težko podrobno preučiti na kratkih sestankih, vendar pa so vsi sogovorniki izrazili "razumevanje za to, da gre za primer, ki ima zelo specifične okoliščine, ki jih je treba v tem primeru upoštevati".
"Zame je pomembno, da vse relevantne sogovornike sproti obveščamo o položaju in razvoju dogodkov. Na ta način se lahko nadejamo tudi razumevanja za slovenske argumente," je še izpostavila ministrica.
O podrobnostih glede iskanja alternativnih rešitev ni želela govoriti, češ da so trenutno še v zelo zgodnji fazi pogovorov z Evropsko komisijo in da še oblikujejo različne alternativne predloge. Informacije, ki krožijo v javnosti, je označila za "nepopolne". Poudarila je tudi, da v tem trenutku o tem ne more javno razpravljati.
Spomnila je, da je njen mandat, da skupaj s komisijo preuči možnosti. Šele ko jih bodo preučili in videli, kakšen je konkreten odziv komisije na posamezne predloge, bodo lahko vladi predlagali, v katero smer naj Slovenija formalno predlaga spremembo zavez za privatizacijo banke.
Pri tem je ponovno poudarila, da je temeljni cilj ohraniti NLB kot močno regionalno finančno skupino s hčerinskimi družbami v jugovzhodni Evropi. "Ocenjujem, da je to z vidika varovanja vrednosti državnega premoženja in zagotavljanja možnosti za nadaljnji razvoj banke ključnega pomena, in temu bomo podredili vse druge dejavnosti," je izpostavila.
Slovenska ministrica je visoke predstavnike evropskih institucij danes seznanila tudi z zadnjimi spremembami zakona o Banki Slovenije, ki je v parlamentarnem postopku. Ministrstvo je pred dnevi dobilo novo mnenje ECB, ki ga bo podrobno preučilo in državnemu zboru predlagalo ustrezne amandmaje. Tudi ECB in Evropska komisija si želita, da bi se vprašanje kmalu zaprlo, poudarjajo na ministrstvu.
O domnevnem pranju denarja prek NLB nova preiskovalna komisija DZ
Potem ko je Grimsova komisija DZ izvedla izredni nadzor v zvezi z NLB, je SMC že podala zahtevo za ustanovitev nove komisije, ki bo iskala politično odgovornost pri domnevnem pranju denarja prek NLB v letih 2008 do 2011. Preiskovalni komisiji, ki sta to že vzeli pod drobnogled, namreč po navedbah SMC nimata ustreznih pristojnosti.
SMC je, kot je napovedala v četrtek, že vložila predlog za ustanovitev nove preiskovalne komisije DZ. "Njena naloga bo ugotavljanje politične odgovornosti in vpletenost politike v domnevno pranje denarja in financiranje terorizma prek NLB v letih 2008 do 2011," je danes povedala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer.
Bančna komisija DZ, ki pod vodstvom Anžeta Logarja (SDS), raziskuje politično odgovornost za sanacijo bančnega sistema konec leta 2013, je v pridobljenih dokumentih našla nakazila iranske banke Export Development Bank of Iran, ki naj bi prek NLB oprala za približno milijardo dolarjev. Te je odstopila komisiji DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb pod vodstvom Branka Grimsa (SDS), ki je to razkrila javnosti.
Logarjeva bančna komisija je na to temo že opravila zaslišanja nekaterih vodilnih bankirjev NLB, ki so sicer prišli odgovarjati na vprašanja, povezana z vzroki za nastanek bančne luknje, Grimsova pa je o tem govorila z direktorjem Urada za preprečevanje denarja Darkom Muženičem in direktorjem urada v tistem času Antonom Ploštajnerjem. Specializirano državno tožilstvo je medtem v zvezi s tem potrdilo, da poteka predkazenski postopek.
Na vprašanje, zakaj nova preiskovalna komisija DZ, je Jani Möderndorfer (SMC), odgovoril, da zato, ker delujoči komisiji "nimata polnih elementov za preiskavo". "Sem izredno zadovoljen z vsem materialom, s katerim razpolagata obe komisiji," je dejal ter dodal, da se že veseli vseh rezultatov, ki sta jih in jih še bosta pridobili.
Torej je na zaslišanjih med drugim pričakovati takratnega predsednika vlade, danes predsednika republike Boruta Pahorja, takratnega finančnega ministra Francija Križaniča, guvernerja Banke Slovenije Marka Kranjca, predsednike uprave NLB - Marjana Kramarja, na čelu NLB do leta 2009, Draška Veselinoviča, na čelu NLB v letu 2009, ter Boža Jašoviča, na čelu NLB od jeseni 2009 do konca leta 2011 ter vsaj takratne predsednike nadzornih svetov.
Siol.net pa danes med drugim piše, da v obdobju, ko se je prejemalo ta denar prek računov NLB, iranska banka ni bila pod embargom EU, da so tuje banke opozarjale NLB v veliki večini primerov zaradi neprave valute ter da je običajna poslovna praksa v vseh slovenskih bankah ta, da svoje večje stranke oprostijo plačila za transakcije pri prilivih.
Ministrica povezave med afero in prodajo ne vidi povezave
O predlogu za vzpostavitev parlamentarne komisije za preiskavo navedb o pranju denarja prek NLB je ministrica dejala, da zakon o parlamentarnih preiskavah jasno določa, v katerih primerih se lahko ustanovi parlamentarne preiskovalne komisije. Če so poslanci ocenili, da je to potreben korak, imajo po njenih besedah možnost v skladu z zakonom to predlagati.
O prepričljivosti samega argumenta v povezavi s pranjem denarja pri odločitvi za ustavitev privatizacije pa je dejala, da ne vidi povezave med afero o pranju denarja in prodajnim postopkom - razen tega, da je mogoče kdo želel doseči točno to, kar se zdaj dogaja.
Ob tem je naštela več dejstev: da gre za posle v letih 2009 in 2010, da so se pristojni organi odzvali na pridobljene informacije in ukrepali v skladu s pooblastili, da je NLB opravila določene korekcije v internih pravilih nadzora sumljivih poslov in da se ti posli danes ne dogajajo.
"Zame je pomembno, ali je posamezna banka udeležena v sumljivih transakcijah kot zavesten akter ali je uporabljena kot sredstvo," je izpostavila kot ključno vprašanje in ocenila, da je bila NLB le sredstvo.
KOMENTARJI (99)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.