Borze po svetu zajela panika

Zgodila se je črna sreda na vseh borzah. Svetovne in evropske borze je zajela panika. Vlagatelji zaradi strahu pred recesijo razprodajajo delnice.

Rdeče številke za borze po svetu

Azijski finančni trgi so tudi danes povsem skrušeni; večina borz v azijsko-pacifiški regiji je končala globoko pod torkovimi ravnmi. Vlagatelji zaradi strahu pred recesijo še naprej panično razprodajajo delnice. V rdečem se je začelo tudi trgovanje v Evropi.

Na borzi v Tokiu je indeks Nikkei danes izgubil 9,38 odstotka, kar je največji dnevni padec po črnem ponedeljku oktobra leta 1987, ko se je njegova vrednost znižala za 14,19 odstotka. To je sicer tretji največji padec indeksa Nikkei v njegovi zgodovini.

Borza v Sydneyju je imela malo pred koncem trgovanja 4,97-odstotni padec, vodilni indeks na glavni novozelandski borzi pa je izgubil 1,90 odstotka.

Krepko v rdečem se je začelo tudi trgovanje na borzi v indonezijski Džakarti. Potem ko se je vrednost vodilnega indeksa znižala za 10,38 odstotka, so trgovanje na borzi v Džakarti zaustavili. Znova je zaustavljeno tudi trgovanje na ruski borzi Micex, na vodilni moskovski borzi RTS pa je padec 8,65-odstoten.

Tudi trgovanje na evropskih borzah se je začelo negativno. Na borzi v Frankfurtu je vodilni indeks DAX kmalu po odprtju padel za 3,74 odstotka, indeks CAC 40 na pariški borzi je izgubil 4,19 odstotka, na borzi v Londonu pa vodilni indeks FTSE 100 2,01 odstotka.

Na borzi v Milanu je indeks Mibtel kmalu po začetku trgovanja izgubil 3,72 odstotka, na švicarski borzi pa je imel indeks SMI 3,67-odstotni padec.

Pristojni organi so danes znova začasno zaustavili trgovanje na obeh borzah v Moskvi. Na borzi Micex, kjer se ustvari največ trgovanja, bo zaustavitev trajala do petka, na borzi RTS pa do nadaljnjega. Borzno trgovanje pa so danes začasno zaustavili tudi v Bukarešti.

Trgovanje na Micexu so ustavili, potem ko so se tečaji delnic v prve pol ure znižali za več kot 14 odstotkov. Na borzi RTS so trgovanje ustavili iz istega razloga – osrednji indeks je v prve pol ure izgubil 11,3 odstotka vrednosti.

Tudi v Romuniji so se zaradi padcev tečajev odločili zaustaviti trgovanja – osrednji indeks na bukareški borzi je v prvi uri trgovanja izgubil 9,3 odstotka.

Banke znižale obrestno mero

Evropska centralna banka (ECB) je ključno obrestno mero za območje evra znižala s 4,25 na 3,75 odstotka, ameriška centralna banka pa je obrestno mero prav tako znižala za 0,5 odstotne točke, na 1,5 odstotka. Tudi preostali dve ključni obrestni meri ECB – za mejno posojanje in deponiranje presežne likvidnosti – sta se znižali na 4,75 oziroma 2,75 odstotka.

V akciji so sodelovale še britanska, kanadska, švicarska in švedska centralna banka, ki so obrestne mere prav tako znižale za 0,5 odstotne točke.

Tudi kitajska centralna banka je danes že drugič v mesecu dni znižala obrestne mere, potem ko je prej vrednost denarja ohranjala nespremenjeno več kot šest let. Obrestna mera za enoletna posojila se je znižala za 0,27 odstotne točke, na 6,93 odstotka. Kitajska vlada je obenem zmanjšala količino denarja, ki ga morajo banke imeti v rezervi, in tako olajšala posojanje.

Neomejen dvig jamstev

Avstrija bo zagotovila neomejeno jamstvo za bančne vloge fizičnih oseb, ki naj bi veljalo od 1. oktobra, je naznanil avstrijski kancler Alfred Gusenbauer. Del paketa pomoči, ki ga je sprejela avstrijska vlada, je tudi državno jamstvo za finančne injekcije za zagotovitev likvidnosti bank, če jih bodo potrebovale.

Tudi slovaška vlada je odobrila podoben načrt, v skladu s katerim bo v celoti jamčila za vloge v slovaških bankah. Trenutno jamči za vloge v višini do 20.000 evrov, načrt pa mora potrditi še parlament. Slovaški premier Robert Fico ob tem zagotavlja, da so banke na Slovaškem varne, in dodaja, da bo Slovaška s svojim načrtom prispevala k umiritvi bančnega sistema v Evropi.

Kot je znano, so se v torek finančni ministri EU dogovorili, da bodo države EU zvišale jamstva za bančne vloge fizičnih oseb iz 20.000 na najmanj 50.000 evrov, kar bo veljalo leto dni, po potrebi pa se lahko države odločijo za še višjo mejo. Dvig jamstev na 100.000 evrov so že v torek napovedale Nizozemska, Španija, Belgija in Grčija.

Unicredit bo odpustil 700 zaposlenih

Vodilna italijanska banka Unicredit bo v prihodnjem letu ukinila 700 delovnih mest v enoti za investicijsko bančništvo. Tako so se odločili zaradi svetovne finančne krize, je pojasnil predsednik banke Alessandro Profumo.

Poleg danes napovedanih je banka že pred časom za letošnje leto najavila ukinitev 300 delovnih mest, in sicer v okviru svojega triletnega načrta, predstavljenega junija. Ta predvideva odpuščanja zaposlenih v zahodni Evropi zaradi potreb po dodatnem zaposlovanju v srednji in vzhodni Evropi. Unicredit ima podružnico tudi v Sloveniji.

Bankina enota za investicijsko bančništvo ima sedež v Münchnu v Nemčiji, izhaja pa večinoma iz nemške banke HypoVereinsbank, ki jo je Unicredit kupil leta 2005. Ima 3.500 zaposlenih.

Profumo je poudaril, da bo banka, ki je v ponedeljek najavila skoraj sedem milijard evrov vredno dokapitalizacijo za okrepitev svoje solventnosti, morala nadaljevati strogo disciplino pri obvladovanju stroškov, in ponovil, da je banka podcenila razmere na trgu.

Tudi vlagatelji že dlje časa izgubljajo zaupanje v banko, predvsem jih skrbi njena likvidnost. Samo danes so delnice banke na borzi v Milanu izgubile 12,5 odstotka in dosegle najnižjo vrednost v svoji zgodovini.

Načrt za pomoč bankam

Medtem je britanska vlada danes napovedala načrt za delno nacionalizacijo največjih britanskih bank. V skladu z njim bo država namenila do 50 milijard funtov (64 milijard evrov) za nakup deležev v osmih bankah. Načrt za pomoč bankam predvideva tudi kreditno linijo v višini 200 milijard funtov (350 milijard dolarjev). Gre za trimesečna posojila v okviru posebne likvidnostne sheme britanske centralne banke.

Britanska vlada se je za to potezo odločila, da bi podprla finančni sektor v času, ko je trg v skrbeh, da ne bo preživel pretresov na svetovnih finančnih trgih brez državne pomoči. Zaradi teh skrbi so tečaji delnic britanskih bank v torek strmoglavili. Delnice skupine Royal Bank of Scotland Group, tretje največje banke v Veliki Britaniji, so se na primer pocenile za 39 odstotkov, delnica banke HBOS je izgubila 41,5 odstotka, Lloyds TSB Group pa 13 odstotkov.

Borzni trg se je na današnjo vladno potezo večinoma odzval pozitivno. Delnice banke HBOS so se v prvem delu trgovanja podražile za 20 odstotkov, delnice Royal Bank of Scotland pa so vseeno znova izgubile, in sicer 10 odstotkov.

Finančna kriza vpliva na ceno nafte

Cena nafte se je v primerjavi s torkovim zaključnim tečajem danes znižala že za 1,17 dolarja. Severnomorska nafta vrste brent se je v Londonu pocenila za 1,07 dolarja, na 83,59 dolarja, za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte, ki bo dobavljena v novembru, pa je bilo treba zjutraj v azijskem trgovanju odšteti 88,89 dolarja.

Najhujša finančna kriza je po veliki depresiji prejšnjega stoletja po mnenju trgovcev z nafto spodbudila bojazni pred močno globalno ohladitvijo konjunkture in s tem zmanjšanje povpraševanja po nafti. Zaradi tega se je sod nafte od letošnjega julija pocenil že za skoraj 60 dolarjev.

Zaradi padanja cen črnega zlata in tečajev delnic se vlagatelji vse bolj usmerjajo v varnejše naložbe, na primer zlato. Cena zadnjega se je tako danes v Hongkongu zvišala z 882–883 dolarjev na 908,50–909,50 dolarja za unčo (unča za drage kovine znaša okrog 31 gramov). V Londonu se je zlato tudi podražilo, in sicer na 913 dolarjev za unčo.