Finance na trge

Ameriška kriza na hipotekarnem trgu ima vse večje razsežnosti. Da bi omilile posledice krize, ki pretresa svetovne finančne trge, centralne banke svoje finančne trge oskrbujejo z dodatnimi sredstvi, na ameriško krizo se odzivajo borzni indeksi največjih svetovnih borz, skrb vpliva na ceno nafte. Da bi ublažile paniko, so centralne banke Evrope, ZDA in Japonske na finančne trge poslale ogromna finančna sredstva.

Evropska centralna banka (ECB) je danes že tretjič v zadnjem tednu dni posegla na finančni trg. Potem ko je minuli četrtek na trgu intervenirala z rekordnimi 94,8 milijardami evrov in v petek dodala še 61 milijard evrov, je danes na trg poslala še dodatnih 48 milijard evrov.

V ECB sicer ocenjujejo, da se razmere na finančnem trgu normalizirajo in da je agregatna likvidnost zadostna. Nova injekcija, ki jo je ECB bankam ponudila po 4,06-odstotni obrestni meri, naj bi zagotovila, da se tržne obrestne mere ne bi povzpele daleč nad temeljno obrestno mero, ki jo je ECB v začetku meseca ohranila pri štirih odstotkih.

Ukrepajo tudi druge centralne banke

Na svoje finančne trge so dodatni denar poslale tudi ameriška, avstralska in japonska centralna banka.

Potem ko je japonska centralna banka minuli petek na trg poslala 1000 milijard jenov, je danes sprostila še dodatnih 600 milijard jenov, kar skupaj predstavlja nekaj manj kot 10 milijard evrov. Ameriška centralna banka je v petek v ameriški bančni sistem poslala dodatnih 38 milijard evrov, kar je največji poseg banke po terorističnih napadih 11. septembra 2001.

Budno spremljanje dogajanja

Dogajanje na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov pa skrbno spremlja večina držav. Tako je pripravljenost na intervencijo izrazila tudi že centralna banka Južne Koreje, katere banke in zavarovalnice so od konca julija v obveznice povezane z ameriškim hipotekarnim trgom vložile okoli 850 milijard dolarjev ter izgubile okoli 85 milijard dolarjev. Tudi malezijska centralna banka je sporočila, da budno spremlja dogajanje na ameriškem trgu, čeprav obseg njihovih naložb v ZDA ni ravno velik.

Padci na borzah

Skrbi na svetovnih trgih so vse večje, saj se zaradi ameriške krize veča nestanovitnost na trgih vrednostnih papirjev. Tako so minuli petek padec beležile vse največje svetovne borze. Indeksa na newyorški borzi Dow Jones in Nasdaq sta se v petkovem trgovanju pocenila za 0,25 oziroma 0,45 odstotka. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic na tokijski borzi, je v primerjavi s četrtkom padel za 2,37 odstotka.

V petek so znatni padec beležili tudi vsi evropski indeksi. Vrednost indeksa DAX na nemški borzi se je znižala za skoraj 1,5 odstotka, indeksa CAC 40 na francoski borzi in indeksa ATX na dunajski za prek tri odstotke, indeksa FTSE 100 na britanski borzi za skoraj dva odstotka.

Po zadnjih intervencijah centralnih bank pa so si, kot kaže začetek trgovanja ta teden, opomogli tudi borzni trgi. Pozitivno so današnje trgovanje začeli že azijski trgi, ki se prvi odprejo. Nikkei je trgovanje zaključil 0,22 odstotka višje kot v petek, višje kot v petek so se gibali tudi indeksi na avstralski, tajvanski in hongkonški borzi.

Rast pa ob začetku trgovanja kažejo tudi evropske borze. Na londonski borzi se je indeks FTSE danes ob odprtju povzpel za 1,39 odstotka, nemški DAX se je povzpel za 0,95 odstotka, pariški CAC za 1,19 odstotka.