Fed zaradi inflacijskih pritiskov pospešil ukinjanje izrednega programa pomoči

Federal Reserve (Fed) bo mesečno zmanjšal nakup obveznic za 30 milijard dolarjev (več kot 26,6 milijarde evrov) in ne več za 15 milijard dolarjev (več kot 13,3 milijarde evrov), kot se je odločil na novembrskem zasedanju. Tako se bo spodbujevalni program nakupa obveznic, ki je bil skupaj vreden 120 milijard dolarjev (več kot 106,4 milijarde evrov) na mesec, iztekel že konec marca 2022.

S tem bo Fed odprl vrata za višanje ključne obrestne mere, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar in je trenutno na praktični ničli. Ta bi se lahko prihodnje leto zvišala do trikrat, čeprav pričakujejo tudi, da se bo inflacija umirila.

Inflacija raste zaradi hitrega gospodarskega okrevanja po odpravi ukrepov proti širjenju covida-19, ki so lani hromili gospodarstvo. Ponudba ne dohaja povpraševanja, zato prihaja do ozkih grl, zaradi katerih rastejo cene. Inflacija je novembra na letni ravni znašala 6,8 odstotka, kar je največ v zadnjih štirih desetletjih.
 

Odbor za odprti trg je v izjavi, sprejeti po zasedanju, ki se je začelo v torek, ocenil, da se z napredkom pri cepljenju proti koronavirusu in trdno podporo s strani centralne banke ekonomska aktivnost še naprej krepi skupaj z zaposlovanjem. Neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem sicer prispevajo k višji inflaciji, pot ekonomije pa je še naprej odvisna od pandemije.

Fed je po zasedanju izdal tudi nove projekcije glede gospodarske rasti, inflacije in stopnje brezposelnosti. Septembra je za letos predvidel 5,9-odstotno gospodarsko rast, v letu 2022 le 3,8-odstotno, v letu 2023 pa 2,5-odstotno. Sedaj napoveduje za letos 5,5-odstotno, v prihodnjem letu štiriodstotno in v letu 2023 le 2,2-odstotno.

Septembra je Fed za letos predvidel 4,2-odstotno stopnjo inflacije, sedaj je napoved povišal na 5,3 odstotka. V prihodnjem letu naj bi bila inflacija namesto 2,2-odstotna 2,6-odstotna, v letu 2023 pa namesto 2,2-odstotna 2,3-odstotna. Stopnja brezposelnosti naj bi bila letos po septembrskih projekcijah 4,8-odstotna, sedaj Fed napoveduje 4,3-odstotno. V prihodnjem letu je projekcija padla s 3,8 na 3,5 odstotka, v letu 2023 pa je ostala na 3,5 odstotka.

Predsednik Fed Jerome Powell je pozneje na novinarski konferenci pojasnil, da je postopno zmanjševanje stimulacijskega programa prava pot. "Menimo, da je najboljši previden metodičen pristop. V bistvu imamo do konca programa le še dve zasedanji," je dejal Powell po kritikah, da je morda ukrep zaradi višje inflacije prepočasen.

Powell je ob začetku naraščanja inflacije zatrjeval, da gre za pojav prehodne narave in novembra je ta izraz po lastnih besedah "upokojil". "Prilagajamo se. Novembra se je zgodilo veliko stvari," je dejal Powell in dodal, da sedaj še niso tam, kjer je bila ekonomija leta 2020 pred izbruhom pandemije. "Obdobje po pandemiji bo drugačno, kot je bilo pred njo," je dejal.

Med drugim je kot razlog za višjo inflacijo zavrnil višje plače. Vztrajal je, da so problem motnje v oskrbovalnih verigah, vendar pa Fed ostaja pozoren tudi na rast plač.

Finančni trgi so se na odločitev Fed odzvali pozitivno, borzni indeksi so v New Yorku narasli. Padale so le delnice bank, ker je iz izjave Fed mogoče razbrati, da bo centralna banka prihodnje leto ključno obrestno mero povišala trikrat.