Fed je na prvem letošnjem zasedanju konec januarja svojo osrednjo posojilno obrestno mero pustil nespremenjeno na ravni med 4,25 in 4,50 odstotka. Odločitev je pomenila premor po treh znižanjih cene zadolževanja. Premor se bo po pričakovanjih večine poznavalcev nadaljeval tudi na drugem letošnjem zasedanju. Da so obrestne mere dovolj nizke in da se Fed sooča z negotovostjo in neznankami, zaradi katerih se mu ne mudi spreminjati obrestnih mer, je že februarja na zaslišanju v ameriškem kongresu povedal predsednik centralne banke Jerome Powell.
Daleč najpomembnejši vir negotovosti je politika predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ta je vse od vrnitve v Belo hišo 20. januarja, še posebej pa v zadnjih tednih, s svojimi nepredvidljivimi in na dnevni ravni spreminjajočimi se odločitvami glede carin vnesel nemalo nestabilnosti v domače in svetovno gospodarstvo.
Ekonomisti so si skoraj edini, da je tovrsten agresivni trgovinski protekcionizem, tudi do najtesnejših zaveznic in gospodarskih partneric ZDA, škodljiv in da lahko ob protiukrepih držav privede do krepitve inflacije, ki je bila februarja pri 2,8 odstotka in s tem precej oddaljena od dvoodstotnega Fedovega cilja. Trumpova carinska politika s seboj nosi tudi nevarnost recesije.
Po drugi strani še ni jasno, kakšen bo dejanski učinek ukrepov krčenja javne porabe in zvezne administracije, nad čemer v ZDA bdi najbogatejši človek na svetu Elon Musk, ter napovedanega fiskalnega svežnja, ki ob ukinjanju regulativnih ukrepov predvideva znižanje davkov, predvsem za podjetja in najbogatejše.
Ti ukrepi bi ob vsej njihovi kontroverznosti, zaradi katere teče veliko sodnih sporov, nekatere poteze so sodišča začasno ustavila, vsaj v določeni meri lahko imeli pozitivne posledice za gospodarstvo.
Fed bo po Powllovih besedah počakal na "neto učinek" vseh teh ukrepov, da bi videl, kaj to pomeni za uresničevanje mandata centralne banke. Ta je dvojne narave, saj Fed poleg cenovne stabilnosti skrbi tudi za ugodne razmere na trgu dela. "Ni nam treba hiteti, smo v dobrem položaju, da počakamo na več jasnosti," je Powell nedavno dejal v New Yorku.
Trump sicer od Feda pričakuje ukrepe, ki bodo spodbujali gospodarstvo, kar pomeni predvsem nižanje obrestne mere. Tako ni izključeno, da bi podobno kot v prvem Trumpovem mandatu tudi tokrat prišlo do sporov med Belo hišo in centralno banko ter do močnih pritiskov na Powlla in celoten osrednji organ denarne politike.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.