Fantje so jokali, sedli v džip in odpeljali so jih

Med glasnimi žerjavisti pa že tretji dan tiho in mirno stoji tudi 200 podpogodbenih delavcev Luke Koper. Tistih, ki v pristanišču za minimalno plačilo, nepretrgoma, tudi po 24 ur na dan, opravljajo najtežja in najbolj nevarna dela, za upravo Luke pa so nevidni.

Zaposleni so namreč pri podizvajalcih, zasebnih podjetjih, ki izkoriščajo njihovo brezpravnost. Večinoma gre namreč za tuje delavce z začasnimi pogodbami za zaposlitev. Kljub temu so prekinili delo in se odločili, da javnosti predstavijo svoj suženjski položaj.

"Zanje smo samo telesa, ki jih lahko po mili volji prodajajo Luki Koper," ugotavljajo nosači, natovorjevalci, razkladalci, vozniki viličarjev in drugi, na lestvici delodajalcev najnižje uvrščeni pristaniški delavci.

Da so dejansko razčlovečeni, na simboličen, srhljiv način kaže njihov obisk pri uradnikih. ''Ko gremo na upravno enoto, da bi si uredili dokumente, zdaj so namesto viz uvedli kartice, in zahtevajo naše prstne odtise, ugotovijo, da jih nimamo. Nimamo več prstnih odtisov,'' pravijo podpogodbeniki.

Delajo ob nevihtah in pripekah, varnost je slaba, nezgode so stalnica. Veliko je prahu, strupenih snovi, kislin. Nekateri njihovi delodajalci imajo za 3000 ur dela na mesec zaposlenih le 10 ljudi. Plača je 3 evre na uro. Krat 300 ur, kolikor delajo, to je 900 evrov na mesec. Večina dobi še manj ali po več mesecev nič, družine stradajo. Delati morajo tudi po 18 ur nepretrgoma, eden se je zaletel, potem ko je moral avtomobil po pristanišču voziti 30 ur.

Da bi, medtem ko se je vse vrtelo le okrog žerjavistov, opozorili nase, so eno uro protestno hodili čez prehode za pešce krožnega prometa, kjer se ves transport zgrinja v Luko in iz nje. A mnoge je strah radikalnih potez, pa čeprav druge več ni.

Grozijo z odpovedjo, prekinitvijo bivanja, s selitvijo iz Kopra. Pišejo kazni za 400 evrov, če ne pristaneš na sporazumno prekinitev dela. Odpovedi je cel kup. Nekateri ne vedo, kakšen je v tem trenutku njihov status v podjetju.

Ker so še cenejši kot oni, delodajalci najemajo Romune in Bolgare, ki so jih stavkajoči pozvali, naj se jim pridružijo. In so se jim res. Potem se je pojavil džip, tisti, ki jih je pripeljal iz Bolgarije, in potem so jih začeli klicati, enega po enega, fantje so jokali, sedli v džip in odpeljali so jih.

Videti je, da za nikogar ne obstajajo. Sindikalisti se pogajajo samo za žerjaviste, uprava Luke Koper pravi, da za delavce svojih podizvajalcev ni pristojna, delovni inšpektor zanje nima časa, varuhinja bo njihove zgodbe preučila, vlada, ki nabira energijo na počitnicah, pa zanje še niti slišala ni. Pozdravit jih je prišel le poslanec Franco Juri, podprli pa so jih kolegi enakih usod iz združenja nevidnih delavcev sveta.

Kdo zlorablja?

V Gospodarskem interesnem združenju (GIZ) izvajalcev pristaniških storitev menijo, da proteste delavcev podpogodbenikov vodi sindikat žerjavistov. Kot poudarja Dušan Gak, ni problematično sodelovanje delavcev, ampak zlorabe. Podjetja, ki sodijo pod okrilje interesnega združenja, sicer svojim delavcem plačujejo vse prispevke in davke, dodaja.

GIZ izvajalcev pristaniških storitev je eno od dveh interesnih združenj, ki delujejo v Luki Koper, po navedbah njegovega predsednika Dušana Gaka pa zajema osem družb in okoli 350 delavcev. Gak je ocenil, da je v ozadju protestov namera, da bi se sedanje pogodbenike Luke izrinilo, posle pa bi v celoti prevzelo eno samo podjetje. Katero, Gak ni povedal.

Se je pa vprašal, kaj bodo delavci podizvajalcev imeli od sedanjih protestov, potem ko bosta uprava Luke in sindikat žerjavistov prej ali slej dosegla neki dogovor.

Podjetja, včlanjena v GIZ izvajalcev pristaniških storitev, po Gakovih zagotovilih svojim delavcem plačujejo vse prispevke in davke. Zato Gak opozarja, da ne gre vseh podizvajalcev metati v isti koš. Med družbami, ki tvorijo interesno združenje, je sicer tudi družba Nedio. Kot je potrdil Gak, gre za tisto podjetje, ki mu je Luka zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti odpovedala pogodbo.

Da so plače njihovih delavcev toliko nižje od plač zaposlenih v Luki Koper, pa naj bi bil kriv sistem, katerega del so in katerega pravila določa vodstvo Luke. Kot se je izrazil Gak, jim Luka "ne dovoli razkošja".

Posledično tudi svojim delavcem izplačujejo od 3,30 do 4,50 evra, kar mesečno znese v povprečju med 800 in 850 evri. Veliko izbire sicer nimajo, priznava Gak, saj obstaja huda konkurenca drugih podizvajalcev, nekateri od njih tako npr. zaposlujejo bolgarske delavce, ki jih plačujejo le po dva evra na uro.

Sicer pa bi se večina podpogodbenih delavcev vrnila na delo, je prepričan Gak, vendar si zaradi groženj tega ne upajo. Niso namreč problematični vsi delavci po vrsti, ampak "ozka skupinica", ki zavrača vse predloge.

Medtem so iz preostalega luškega Gospodarskega interesnega združenja, in sicer tistega izvajalcev luškega transporta pod vodstvom Aleksandra Kreblja, sporočili, da v celoti podpirajo prizadevanja vseh, ki si želijo izboljšati varnost v pristanišču. Obenem pa opozarjajo, da "ni v naših močeh vplivati na namerno povzročeno škodo Luki Koper, podizvajalcem ter ostalim nevpletenim delavcem".

Udeležence pogajalskih skupin so pozvali, da pristopijo h konstruktivni rešitvi nastale situacije. Delavcem, ki sumijo, da jim delodajalec ne plačuje prispevkov, pa svetujejo, naj zadevo čim prej preverijo, morebitne kršitelje pa prosijo, da nepravilnosti prijavijo.