(Korona)kriza kot priložnost: hitro prilagajanje trgu žanje sadove

V Digitalnem središču Slovenije so izmed skoraj 100 najbolj inovativnih podjetij Festivala rešitev izbrali peterico, ki bo za nagrado kot del slovenske gospodarske delegacije odšla v Dubaj na Expo. Znamenita svetovna razstava je vrata za obiskovalce odprla oktobra in bo traja vse do konca marca prihodnje leto, na površini, primerljivi z velikostjo Velenja, pa se predstavlja več kot 190 držav ter vrsta organizacij, podjetij in drugih institucij, lastni paviljon pa ima tudi Slovenija. 

Prireditelji so sicer prizorišče razdelili na tri glavne sklope: trajnost, mobilnost in priložnosti. Skozi 11 tematskih tednov se bo predvidoma predstavilo več kot 120 slovenskih podjetij, potekali bodo številni poslovni forumi in gospodarske delegacije. 

Če ne najdeš poslovnega partnerja, vidiš vsaj priložnosti

Če v Dubaju najde priložnost eno od desetih podjetij, bo to ogromna dodana vrednost, je prepričan Kostanjevec. "Expo ni priložnost samo za Azijo, Afriko, celotni Bližnji vzhod, za potencialne investitorje iz Amerike ... Vse države so tam predstavljene in njihove predstavitve so res zunaj običajnih okvirjev. Tudi če tam ne najdeš nekega poslovnega partnerja, vidiš priložnosti, ki jih v določenih segmentih države predstavljajo," je za 24ur.com pripovedoval sogovornik, ki se je ravno v torek tudi sam vrnil iz Združenih arabskih Emiratov. 

Obisk Expa priporoča vsem, ki se tudi sami v teh dneh odpravljajo tja – vstopnice so namreč vključene v letalske vozovnice nove neposredne letalske povezave iz Ljubljane: "Ogled bi res priporočal vsem, ki si želijo videti nekaj drugačnega, nekaj, kar bo v trendu še naslednjih 10 let," pravi.

Naša država tam sodeluje pri vseh tematskih sklopih, koncept predstavitve Slovenije v Dubaju pa temelji na B2B, torej povezovanju med podjetji: "Od podjetja z enim zaposlenim, ki ima priložnost in idejo, do podjetja s tisoč zaposlenimi. Da se te ideje pokažejo sorodnim podjetjem in podjetjem, ki bi te rešitve potrebovala. V bistvu bi bila to potem njihova komplementarna dejavnost, ki bi njihovemu osnovnemu poslovanju dala še večjo dodano vrednost," pojasnjuje  prvi mož Javne agencije RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije.

"Slovenska pripravljenost na spreminjanje je pokazala svojo moč"

Prepričan je, da je kriza, s katero se zaradi pandemije že skoraj dve leti sooča praktično ves svet, vseeno tudi priložnost, ker so postavljeni neki novi dinamični pogledi, na katere se morajo podjetja odzvati v trenutku. Meni, da so se tako odzvala tudi domača podjetja in pripravila produkte, ki so ustrezali trgu. "Ravno ta slovenska pripravljenost na spreminjanje, ta dinamični model, ki je bil prisoten že prej, je tu pokazal svojo moč. Zato so slovenska podjetja ostala vitalna in so preživela, pa ne samo preživela, so tudi napredovala. Ob tem je še država pristopila na način, da jim je dejansko pomagala, ampak tista, ki so zares prebojna, pomoči niti niso bila potrebna," poudarja. 

Velika podjetja so priložnosti in rešitve iskala v tem, da imajo svoj lastni razvoj, mala podjetja pa so se trudila hitro prilagoditi zapiranju določenih trgov: "Iz Nemčije je prišlo povpraševanje za avtomobilsko industrijo in dobavna veriga se je morala s kitajskih trgov hitro preseliti na evropske. In slovenska podjetja so temu ustrezala," ponazori. 

Na javni agenciji so sicer zaradi koronakrize zagnali tudi razvojno-raziskovalne (RRI) inovativne projekte, kjer so podpirali tiste, ki so bili neposredno povezani neposredno z reševanjem problematike na področju covida: "Videli smo, da so se podjetja, ki se prej niso, zdaj začela povezovati v neke horizontalne povezave, ki so hitrejše in bolj učinkovite ter dejansko odgovarjajo na potrebe na trgu."

Pomoč podjetjem, ponesrečencem in kupcem

Digitalni dvojček tovarne, ki pomaga usmerjati proizvodnjo, je pot v Dubaj prinesel Viktorju Jovanovskemu (Qlector). Gre za programsko opremo, ki podatkom doda umetno inteligenco in poskrbi, da so plani – glede dela, ljudi, zalog – čim bolj realni, po drugi strani pa optimalni. "To je kot GPS, nekakšna navigacija za načrtovalce v podjetjih, da vidijo bolj realno sliko za naprej in se tako lahko poskušajo čemu izogniti ali pa se hitreje odzvati. Na primer, kaj storiti, če mora polovica oddelka zaradi okužbe z novim koronavirusom ali karantene ostati doma," vodja razvoja pojasnjuje, da program v prvi vrsti tako ni namenjen direktorjem podjetij, ampak denimo planerjem, vodjam proizvodenj, logistom.

Andraž Ogorevc (iHELP) si je z oblikovanjem mobilne aplikacije prizadeval za krajšanje časa pri reševanju.  Nekdo denimo z mopedom zapelje s ceste in obleži z zlomljeno nogo, drugi pa je priča tej nesreči. Zahtevek za pomoč lahko sprožita oba.  Klic se posreduje na številko 112, ponesrečenec lahko aktivira tudi svoje nujne kontakte, očividec pa alarmira še vse ostale uporabnike te aplikacije v radiju 500 metrov, da nekdo potrebuje pomoč. Za starejše ljudi pa so v Slovenijo pripeljali t. i. SOS-gumb, izdelek v velikosti obeska za ključe. Uporabnik ga lahko v stiski pritisne sam, naprava pa zazna tudi padec in to sporoči oddaljenim svojcem skupaj z lokacijo. "Ta digitalna rešitev je dobrodošla tudi pri osebah z demenco, saj svojci denimo dobijo obvestilo, če oseba zapusti hišo," našteva sogovornik.

Brata Žan in Žiga Korošec (EpiCoro) stojita za davčno blagajno za neposredno potrjevanje računov v spletni trgovini za male trgovce. "To pomeni, da fiskalizacija računa poteka realnem času, stranka ga dobi na elektronski naslov, ni več potrebno tiskanje in prilaganje k poslanemu paketu, kar pomeni tudi zeleno rešitev in prihranek pri papirju. "Ko sprejmeš naročilo na spletni strani in ga daš v zaključeno stanje, se podatki pošljejo na finančno upravo, račun se potrdi in se stranki pošlje po elektronski pošti. Naročil tako ni treba prepisovati v poseben program za račune, ampak se to zgodi neposredno na spletu, računovodstvu se prihrani veliko dela," opisujeta mlada Celjana. 

Kot del slovenske delegacije bi lahko v Dubaj odpotoval tudi inženir informatike German Vitali (VitalIT), vendar je svoje mesto prepustil nečaku Nicolasu, saj je to videl kot odlično priložnost za nadobudnega mladeniča, da si razširi podjetniška obzorja. Gre za 20-letnika, ki ga čaka študij dizajna. Podjetje se sicer ukvarja s kibernetsko varnostjo, Nicolasov prispevek pa bo oblikovanje spletnih strani. V času koronakrize se je na splet preselil dobršen del zasebnega in poslovnega življenja, premosorazmerno pa se se je povečalo tudi število kibernetskih napadov in izsiljevanj, tako na posameznikov kot na podjetij. Nicolasov stric Vitali, ki sicer prihaja iz Argentine, je certificiran etični heker, v zadnjih dveh letih so na področju kibernetske varnosti pomagali 15 podjetjem, sodelujejo pa tudi z Evropsko komisijo. 

Gaber Terseglav (Optifarm) je začel na Zgornjem Gorenjskem povezovati lokalne ponudnike prehrambnih izdelkov s končnimi kupci. Uporabniki lahko prek mobilne aplikacije pregledajo ponudbo lokalnih kmetij, sadjarjev, čebelarjev. Izdelke dajo v košarico in izberejo datum dostave na dom, ali pa za prevzem na kmetiji oziroma tržnici. Za zdaj imajo zbranih več kot 20 ponudnikov, do konca leta želijo doseči trimestno število, število uporabnikov v aplikaciji pa se že meri v tisočih. Med uporabniki so tako navdušenci nad novimi tehnologijami kot taki, ki hrano naročajo za svoje starše in stare starše, da bi jim olajšali nakupe. "Opažamo, da vse bolj v ospredje stopa zavest, da je treba podpirati lokalne ponudnike in lokalno gospodarstvo, želimo si, da bi tako skupaj lahko zgradili nek ekosistem ponudbe in povpraševanja," Terseglav pojasnjuje, kako so nameravali projekt sprva zagnati septembra lani, prav razmere med koronakrizo pa so jih spodbudile, da so to storili že nekaj mesecev prej.

Minister Počivalšek: Pri menjavi generacij je digitalizacija vzporedna pot

Da so prav inovacije tiste, ki predstavljajo pot iz krize, je prepričana tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Kot pravi, se je država lani z ukrepi osredotočala predvsem na ohranitev podjetij in delovnih mest, je pa bila prav koronakriza tista, ki nas je – poleg usmeritve na razumski ravni – prisilila v digitalizacijo. 

"Ogromno področij se je osredotočilo na to, od ekonomije do trgovine. Tisti, ki to hitro spremljajo, se lahko pohvalijo z dobrimi rezultati. Velika podjetja so že zaradi svoje vpetosti v globalne verige primorana k digitalizaciji, če hočejo ohraniti stike s svetovnimi partnerji. Malim in srednjim podjetjem pa intenzivno pomagamo z digitalnimi vavčerji v vrednosti med 10.000 in 30.000 evri, čeprav bo v okviru načrta za okrevanje in odpornost v digitalizacijo vloženih ogromno sredstev v celem spektru – od malih do velikih podjetij," pojasnjuje.

Slovenija tako tlakuje pot napredku, kar nam po Počivalškovem mnenju uspeva tudi zaradi rasti števila podjetij in diverzifikacije našega gospodarstva: "S tem, ko imamo poleg velikih sistemov, ki so privatizirani in vpeti v svetovne verige, tudi ogromno malih razvijajočih se podjetij. Pri menjavi generacij je, da tako rečem, vzporedna pot tudi digitalizacija in inovativnost, kar kažejo tudi podatki našega urada za intelektualno lastnino, ki skrbi za registracijo novih inovativnih stvari. In tukaj rastemo, nismo še zadovoljni, smo nekje na sredini, ampak upam, da bomo šli v zgornji srednji razred," zaključuje minister za gospodarski razvoj in tehnologijo.