Evropska komisija je predlagala bistveno okrepitev gospodarskega upravljanja v Evropski uniji. To želi doseči predvsem s krepitvijo delovanja pakta stabilnosti in rasti. Hkrati bo bolj nadzorovala makroekonomska neravnovesja.
Strožji nadzor želi komisija vzpostaviti tako, da bi finančni ministri Unije nacionalne proračune posameznih držav obravnavali in ocenili, preden bi o njihov odločali nacionalni parlamenti teh držav. Na ta predlog so se nekatere članice Unije že odzvale z nezadovoljstvom, češ da gre pri tem predvidenem "preverjanju med vrstniki" za poseganje EU v suverenost nacionalnih parlamentov.
Švedski premier Fredrik Reinfeldt je tako menil, da je čudno, da naj bi ta novi režim veljal za vse države članice, tudi tiste z zdravimi javnimi financami, kot je Švedska, ki sicer ni prevzela evra.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v odzivu na te kritike poudaril, da "pristojnosti nacionalnih parlamentov ostajajo nedotaknjene" in da bodo ti še vedno sprejeli dokončno odločitev o nacionalnih proračunih. "A pomembno je, da prej poznajo fiskalni položaj svoje države v okviru celotne EU," je poudaril Barroso. Ob tem je opozoril, da morajo države članice končno zbrati pogum in se odločiti, ali želijo ekonomsko unijo, saj brez te ni denarne unije.
"Pomembno je, da so nacionalni proračuni v skladu z evropskimi cilji," pa je poudaril evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn. "Zavedamo se občutljivosti tega vprašanja," je še dejal Rehn in spomnil, da je bil tudi sam nekdaj član parlamenta.
To preverjanje nacionalnih proračunov želi Evropska komisija izvesti z vzpostavitvijo "evropskega semestra", v okviru katerega želi med seboj uskladiti proračunske in makroekonomske politike v skladu z evropskimi cilji pred sprejetjem nacionalnih proračunov in reformnih programov. "Usklajevanje fiskalnih politik mora biti izvedeno vnaprej, da lahko zagotovimo skladnost nacionalnih proračunov z evropsko razsežnostjo, tako da ne ogrozijo stabilnosti drugih držav članic," je še pojasnil komisar Rehn.
Ostrejše sankcije
Drugi sporni predlog v svežnju ukrepov Evropske komisije, ki je deležen velike pozornosti, je predlog za ostrejše sankcije proti kršiteljicam pakta. Komisija med drugim predlaga "strožjo in bolj pogojeno" uporabo sredstev EU in v primeru ponavljajočih se kršitev pakta "hitrejšo obravnavo" teh kršitev in strožjo uporabo pravil o kohezijskem skladu.
Možnost zamrznitve kohezijskih sredstev zaradi kršitev pakta o stabilnosti in rasti že obstaja, je pojasnil Barroso. Cilj novega komisijinega predloga je, da postane ta možnost "objektivnejša" in da velja za vse države članice Unije. "Brez sankcij ni kredibilnosti," je poudaril.
V predlogu komisije v tistem delu, ki govori o sankcijah, piše, da je treba več pozornosti nameniti "uporabi proračuna EU". Pojasnjeno je tudi, da je sedaj zamrznitev sredstev iz kohezijskega sklada mogoča le v pozni fazi postopka zaradi prekomernega primanjkljaja; poleg tega so do njega upravičene le nekatere države članice, med njimi Slovenija.
A ob pripravi prihodnjega finančnega okvira je treba vzpostavitvi "poštene, pravočasne in učinkovite spodbude" za spoštovanje pakta. Te "spodbude" bi lahko vključevale tudi zahtevo, da države članice v kršitvi določena evropska sredstva preusmerijo za izboljšanje javnih financ.
"Za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti javnih financ je treba izboljšati spoštovanje pravil in več pozornosti nameniti javnemu dolgu," je še izpostavila komisija ob predstavitvi predlogov.
Po dogovoru o vzpostavitvi sistema za stabilnost evra, ki predvideva do 750 milijard evrov pomoči državam v območju evra, ki bi se znašle v resnih težavah, so današnji predlogi komisije nadaljevanje prizadevanj za zagotovitev stabilnosti območja evra, ki se sooča z najhujšo krizo od svojega nastanka.
Na finančnem ministrstvu so v prvem odzivu na predloge Evropske komisije sporočili le, da jih bo ministrstvo "temeljito preučilo in nato v okviru usklajevanj na evropski ravni podalo svoje stališče".
Evrsko območje bo razširjeno z Estonijo
In v času, ko se je stabilnost evra dodobra zamajala, EU nadaljuje s postopki sprejemanja novih držav v evrsko območje. A konvergenčno poročilo za leto 2010 je pokazalo, da od devetih držav, za katere velja t. i. odstopanje od evrskega območja, le Estonija jasno izpolnjuje vsa merila za uvedbo evra. Tako je komisija predlagala vstop Estonije v evrsko območje 1. januarja 2011. O predlogu bo dokončno odločil Svet finančnih ministrov EU na svojem julijskem zasedanju.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.