Z razsodbo se je tako končal leta 1997 sprožen primer, ko so proizvajalci iz Parme tožili britansko verigo supermarketov Asda, da pod imenom parmski pršut trži pršut, ki je bil na rezine narezan in zapakiran v Veliki Britaniji in ne v Italiji. Skratka, proizvajalci iz Parme so oporekali britanski praksi, da pršut - sicer proizveden v Parmi - narežejo in pakirajo v Veliki Britaniji. Po italijanski zakonodaji je pršut lahko rezan le pod nadzorom neodvisnega inšpektorja iz inštituta Instituto Parma Qualita. Brez tega, so menili parmski proizvajalci, pa so Britanci zlorabili znamko parmskega pršuta, saj niso zadovoljili obveznim visokim standardom nadzora.
Enako kot v primeru parmskega pršuta je sodišče danes razsodilo v primeru sira Grana Padano. Tudi tu so se proizvajalci pritožili nad praksi trženja naribanega sira te vrste pod imenom Grana Padano, če ni bil nariban v Italiji, pač pa tam kupljen v kosu, nariban pa drugje. Tako parmski pršut kot sir Grana Padano sta na notranjem trgu EU geografsko zaščitena proizvoda.
