Prepoved plastike za enkratno uporabo: pikniki bodo drugačni

Evropski parlament je podprl prepoved uporabe plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Do leta 2021 bodo morali s trgovskih polic izginiti predvsem izdelki, za katere so na voljo okolju bolj prijazne alternative. To so:  

- plastični pribor za enkratno uporabo (vilice, noži, žlice in jedilne paličice),
- plastični krožniki za enkratno uporabo,
- plastične slamice,
- plastične vatirane palčke,
- plastične palice za balone ter
- oxo-biorazgradljiva plastika in posode za hrano in kozarci iz ekspandiranega polistirena.

Prav tako so določili cilj, da do leta 2019 zberemo in predelamo 90 odstotkov plastenk. Te bodo morale do leta 2025 vsebovati najmanj 25, do leta 2030 pa najmanj 30 odstotkov recikliranih materialov. Strožje se bo uporabljalo tudi načelo odgovornosti povzročitelja. To pomeni, da mora tisti, ki plastiko da na trg, tudi poskrbeti, da ta ne ostane v okolju. 

Med drugim sporazum uporabo tega načela krepi pri tobačnih izdelkih, novi režim pa bo veljal tudi za ribiško opremo, s čimer se bo zagotovilo, da bodo proizvajalci in ne ribiči tisti, ki bodo nosili stroške pobiranja mrež, izgubljenih v morju.

Zakon so evropski poslanci, ki so imeli tudi nekaj pripomb – najbolj jih je zmotilo, da ni dovolj ambiciozen – sprejeli z ogromno večino. Za jih je glasovalo 560, proti 35, 28 pa se jih je vzdržalo. 

"Ta zakonodaja bo znižala stroške okoljske škode za 22 milijard evrov – to so ocenjeni stroški plastičnega onesnaženja v Evropi do leta 2030," je dejala poročevalka Frédérique Ries (ALDE, Belgija). "Evropa ima sedaj – glede na globalno naravo problematike onesnaženja morja s plastiko – zakonodajni model, ki ga lahko branimo in spodbujamo na mednarodni ravni. To je bistvenega pomena za planet," je pohvalila dosežek. 

"Če ne bomo spremenili navad sedaj, bomo zadušili ocean s plastiko," pa je pred glasovanjem opozoril podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans.

Plastika predstavlja več kot 80 odstotkov morskih odpadkov. Proizvodi, obravnavani v novem zakonu, pa sestavljajo 70 odstotkov vseh predmetov v morskih odpadkih. Zaradi svoje počasne razgradnje se plastika kopiči v morjih, oceanih in na plažah po EU in svetu. Ostanke plastike je mogoče najti v morskih vrstah, denimo morskih želvah, tjulnjih, kitih in pticah, pa tudi v ribah in lupinarjih, kar pomeni, da je prisotna tudi v človekovi prehranski verigi.