Ob tem z občudovanjem pozdravljajo potezo nekaterih centralnih bank, ki so obrestne mere znižale za pol odstotne točke in po mnenju nekaterih časnikov tako preprečile svetovno gospodarsko krizo. Ženevski dnevnik Neue Zuercher Zeitung odločitev centralnih bank označuje kot "finančno masažo duše", britanski Daily Telegraph pa ugotavlja, da je Zahod ob odprtju borze odgovoril na udarec teroristov. Rimska La Repubblica pa poudarja, da so za včerajšnji uspeh poleg centralnih bank zaslužni tudi drugi dejavniki. Nemški dnevnik Frankfurter Allgemeine Zeitung ugotavlja, da so se ameriške borze na napad odzvale celo manj drastično kot evropske, medtem pa francoski gospodarski časnik La Tribune ugotavlja, da morajo ZDA prevzeti vlogo lokomotive svetovnega gospodarstva.
Ženevski Neue Zuercher Zeitung meni, da je treba potezo ameriške, kanadske, evropske in švicarske centralne banke, ki so v ponedeljek hkrati znatno znižale obrestne mere, brez zadržkov pozdraviti. Odločitev je še bolj razumljiva, če upoštevamo, da je predvsem ameriško gospodarstvo šepalo že pred terorističnim napadom, in da je bilo zato že prej pričakovati, da bodo obrestne mere znižali v prihodnjih mesecih. Ne bi bilo presenetljivo, če bi podoben korak storile tudi druge finančne ustanove. Trenutno je treba storiti resnično vse, da bi preprečili, da bi se svetovno gospodarstvo znašlo v vrtincu, ki vodi navzdol, še opozarja Neue Zuercher Zeitung.
Pariški La Tribune ugotavlja, da je Wall Street bleščeče prestal odprtje zaradi akcije centralnih bank. Z znižanjem obrestnih mer za pol odstotne točke so centralne banke pokazale odločenost, da ne bodo dovolile recesije svetovnega gospodarstva. Seveda pa so ZDA zdaj, ko so obrestne mere skoraj enake ničli, skoraj izčrpale možnosti manevriranja. Vsem pomembnim gospodarskim območjem na svetu grozi recesija ali vsaj stagnacija. Niti Japonska niti Evropa nista sposobni prevzeti vloge lokomotive. To vlogo mora prevzeti ameriška vlada, ki pa to očitno tudi namerava, še piše La Tribune.
Rimski časnik La Repubblica piše, da v veliki koaliciji proti gospodarski krizi niso sodelovale zgolj centralne banke. Vlada in opozicija v ZDA, močne sile kapitalizma, pa tudi uslužbenci borze so v dnevih pred ponovnim odprtjem Wall Streeta združili vire in pobude. Cilj je bil jasno določen: Po prelivanju krvi teroristom zdaj ne sme uspeti, da bi najmočnejše gospodarstvo na svetu spravil na kolena. Ironija zgodovine: Kot se je pokazalo že pri Nixonu v času naftne krize v 70. letih, tako so sedanjega predsednika Busha prisilili, da je uporabil dirigistična sredstva in oblike pomoči, da je znova pognal v tek ameriško gospodarstvo, piše časnik.
Londonski Daily Telegraph ugotavlja, da je Zahod udaril nazaj, in sicer ne z vojaško močjo in grožnjami, temveč s ponovnim odprtjem borze v New Yorku. Trgi so že po naravi barvno slepi, ekumenski in mednarodni. Med pogrešanimi po tragediji 11. septembra so ljudje iz 35 držav, med njimi tudi Muslimani. Svetovni trgovinski center (WTC) je bil natančno to: kraj, kjer so se zbirali ljudje z vsega sveta, da bi sodelovali za dobro vsega sveta. Z vrnitvijo na delovna mesta so trgovci in posredniki na Wall Streetu človeštvu naredili veliko uslugo. "Čestitamo jim", zaključi pisanje o odprtju borze Daily Telegraph.
Nemški FAZ pa piše, da se je Wall Street v ponedeljek po štiridnevnem premoru spoštovanja vredno izvlekel iz afere. Delniški indeks Dow Jones je doslej padel znatno manj kot za 10 odstotkov. Tako je bil prvi odziv na teroristične napade 11. septembra v ZDA celo zmernejši kot na evropskih borzah, ugotavlja FAZ.
