Evropska unija se bori za preživetje

Evropska unija je zaradi težav z zadolženostjo evroobmočja v ''krizi preživetja'', je posvaril predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy. Povedal je še, da bo v primeru padca evra, padla tudi EU.

Članice, kot sta Irska in Portugalska, so pred novim natančnim pregledom, pojavljajo pa se že vprašanja, ali jima bo uspelo upravljati s svojo zadolženostjo brez pomoči evropskih skladov. Irska sicer vztraja, da ne potrebuje pomoči EU, vendar številni špekulirajo, da bosta tako Irska kot Portugalska prisiljeni uporabiti denar iz evropskih skladov.

Portugalski finančni minister Fernando Teixeira dos Santos je povedal, da investitorji verjamejo, da bo njihova država primorana poiskati nujno pomoč, predvsem zaradi skrbi, ki se širijo na trgih. Dos Santos je tudi Dublin pozval, naj stori pravo stvar za evro in sprejme pomoč.

Rehn: Treba je ohraniti trezno glavo

Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je danes v Bruslju povedal, da bo zasedanje evroskupine osredotočeno na resen problem irskega bančnega sektorja in da pričakuje podporo držav v območju evra pri reševanju tega problema.

"Z Evropsko centralno banko, Mednarodnim denarnim skladom in irskimi oblastmi si prizadevamo za rešitev resnega problema irskih bank. Pričakujem, da bo evroskupina ta prizadevanja podprla," je dejal komisar.

"Ne gre za preživetje evra, gre za resen problem bančnega sektorja na Irskem," je še poudaril Rehn ob prihodu na zasedanje finančnih ministrov držav v območju evra.

Ob tem je komisar izrazil zaskrbljenost zaradi prevladujočega tona v javni razpravi in vse odgovorne Evropejce pozval, naj se vzdržijo alarmizma in ohranijo trezno glavo, saj je treba sedaj predvsem poskrbeti za enotnost in odločnost.

Po Rehnovih besedah je najbolj pereč problem Irska; čeprav je njen dolg do poletja prihodnje leto pokrit, je resen problem bančni sektor. Težav Portugalske in Grčije komisar ob prihodu ni komentiral.

Propad pogajanj o proračunu

Predsednik Evropskega sveta je komentiral tudi propad pogajanj o proračunu EU za prihodnje leto, prvih po uveljavitvi lizbonske pogodbe. Opozoril je, da mora biti Unija zelo previdna glede spreminjanja načina financiranja proračuna, ki se zdaj napaja v glavnem iz bruto nacionalnih prihodkov držav članic, kar izraža njihovo sposobnost plačevanja.

Z uvedbo kakršnega koli evropskega davka bi se namreč to po njegovih besedah spremenilo in rezultat te spremembe je lahko "manj solidarnosti". A kljub občutljivosti te teme je po Van Rompuyevem mnenju o njej treba razpravljati. To je v pogajanjih o proračunu za leto 2011 zahteval Evropski parlament, a se peščica držav članic ni strinjala.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v odzivu na propad pogajanj poudaril, da je "izjemno razočaran". Ob tem obžaluje, da se peščica držav ni bila pripravljena pogajati v evropskem duhu, in meni, da bi glede na dosežen napredek dogovor sinoči moral biti sklenjen.

"Tisti, ki mislijo, da so dosegli zmago nad 'Brusljem', so se ustrelili v nogo," je še poudaril Barroso ter vse vpletene pozval, naj ravnajo odgovorno in si prizadevajo za čimprejšnjo rešitev.

Z uveljavitvijo lizbonske pogodbe imata svet, ki združuje države članice, in Evropski parlament enakovredno vlogo pri sprejemanju letnega proračuna Unije.

Evropska komisija je konec aprila predlagala dejanska plačila v višini 130,1 milijarde evrov oziroma 1,05 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU, kar je 5,9 odstotka več kot letos.

Evropski parlament je predlagal podobno kot komisija, medtem ko so države članice v prvem branju izglasovale manjši obseg teh sredstev.

Ker so se stališča parlamenta in sveta razhajala, se je v skladu z lizbonsko pogodbo konec oktobra začel 21-dnevni spravni postopek.

Proti 5,9-odstotnemu zvišanju se je več držav, med njimi Slovenija, zavzelo tudi na vrhu Unije konec oktobra. Te države so poudarile, da je 2,9-odstotno zvišanje zgornja meja.

Evropski parlament je bil pripravljen sprejeti "skromno zvišanje", če bi v zameno dobil razne politične koncesije, in sicer sodelovanje v razpravi o evropskem davku in na vsaki stopnji priprave naslednjega večletnega proračuna.

Vendar so temu nasprotovale nekatere države članice, po navedbah virov so bile te države Velika Britanija, Švedska in Nizozemska.