Dobava plina iz Rusije se je po znatnem izpadu v minulih dveh dneh znova normalizirala.

Nevarnosti redukcij tako - vsaj za zdaj - ni, čeprav še vedno obstaja možnost, da bo pri nas in drugod po Evropi tudi v prihodnje prihajalo do motenj z oskrbo plina. Rusija in Ukrajina, prek katere potekajo plinovodi za Evropo, namreč še vedno nista sklenili novega dogovora o ceni ruskega plina. 

Rusija trdi, da Ukrajina krade plin

Rusija trdi, da Ukrajina nadaljuje z neodobrenim odvzemom plina ruske družbe Gazprom, namenjenega v Evropo. Količina ukradenega plina v zadnjih 24 urah znaša 118,7 milijona kubičnih metrov, je povedal predstavnik Gazproma Sergej Kuprijanov. "Dejstva kažejo, da Ukrajina še naprej krade plin, ki ga bo morala plačati," je dejal.

Povedal je, da je Gazpromu uspelo v celoti nadomestiti plin, namenjen evropskim državam, ki ga je ukradla Ukrajina. "V tem trenutku se je bilo možno ogniti energetski krizi v Evropi. Gazprom je popolnoma nadomestil ukraden plin," je dejal. Izpostavil je, da je Gazprom izpolnil svojo dolžnost in obdržal sloves, ki ga uživa v Evropi, in preprečil energetsko krizo. "Hkrati pa Ukrajina ni izpolnila svojih obvez - tako do tranzita kot do Rusije," je dodal.

Koncern sicer še opozarja, da je dobava plina Evropi, če bo Ukrajina nadaljevala s krajo, v nevarnosti. »Če se bodo vremenske razmere poslabšale, bo Ukrajina po vsej verjetnosti potrebovala več plina. Razmere se lahko zato drastično poslabšajo in mi morda ne bomo sposobni nadomestiti primanjkljaj,« je povedal namestnik generalnega direktorja Gazproma Aleksander Medvedev. 

V Slovenijo plin doteka nemoteno

Potem ko se je v Sloveniji dobava ruskega plina po plinovodu prek Ukrajine v ponedeljek zaradi rusko-ukrajinskega spora znižala za tretjino, je v noči na torek znova stekla nemoteno. "Iz Rusije znova dobivamo pogodbene količine plina, nadaljnjih težav pa zaenkrat ne pričakujemo," je povedal predsednik uprave Geoplina Janez Možina.

Kljub težavam zaradi redukcije je Geoplin lahko zagotavljal nemoteno oskrbo svojih kupcev, saj povprečne zunanje temperature niso bile nižje od minus šest stopinj Celzija. Če bi temperature padle pod to raven ali pa bi bile redukcije v dobavi večje od tretjine pogodbenih količin, pa bi bilo treba pozvati uporabnike, naj zmanjšajo porabo plina, so pojasnili v družbi. 

Posledice rusko-ukrajinskega spora je v ponedeljek čutila večina držav srednje in zahodne Evrope, po večini je bilo ruskega plina za tretjino manj kot sicer, ponekod pa tudi več. 

Ukrajinsko-ruski spor

Do zaostritve spora med Rusijo in Ukrajino je prišlo potem, ko je rusko državno podjetje Gazprom v nedeljo sporočilo, da je začelo ustavljati dobavo zemeljskega plina Ukrajini, saj Moskva in Kijev nista dosegla dogovora o ceni plina, ki bi jo morala v prihodnje plačevati Ukrajina. Moskva je ceno za 1000 kubičnih metrov plina zvišala s 50 na od 220 do 230 dolarjev.

Ukrajina je sprva predlagala zvišanje cen na 80 dolarjev, po vztrajanju Moskve je zaprosila za odlog zvišanja cen do 10. januarja, a Gazprom na to ni pristal in je zaprl pipo. Hkrati je Gazprom dovod plina zaprl tudi Moldaviji, s katero prav tako niso dosegli dogovora o zvišanju cen.

Spor glede cen zemeljskega plina sicer ni edini spor, v katerega sta vpleteni Rusija in Ukrajina. Vprašanje cen ruskega plina se vleče že od razpada Sovjetske zveze, odprta pa ostajajo tudi vprašanja glede ruske črnomorske flote in spori med rusko in ukrajinsko pravoslavno cerkvijo. Svoje pa je v zadnjem letu dodala še oranžna revolucija v Ukrajini.

Dunaj izključuje možnost posredovanja

Avstrijski minister za gospodarstvo Martin Bartenstein je v imenu predsedujoče Evropski uniji izključil možnost, da bi EU posredovala v rusko-ukrajinskem sporu glede cene plina, ter obenem Kijev in Moskvo pozval, naj konflikt razrešita v pogajanjih. "Po našem mnenju bi morali problem rešiti na bilateralni ravni" v pogajanjih, je dejal Bartenstein

Evropski komisar za energijo Andris Piebalgs je v Bruslju medtem pozdravil napoved o nadaljevanju pogajanj med Rusijo in Ukrajino za končanje spora glede cen zemeljskega plina, ki je ogrozil dobavo tega energenta Evropi. To je spodbudna novica, je dejal potem, ko so v Moskvi sporočili, da naj bi se predstavniki ruske družbe Gazprom, ki je v nedeljo prekinila dobavo plina Kijevu, popoldne sešli s predstavniki ukrajinskega Naftogaza.

Evropski komisar je tudi poudaril, da se je ugled Rusije zaradi "prenagljene odločitve" zmanjšal. "Mislim, da je Rusija pri tem vprašanju pretiravala," je dejal in dodal: "Take situacije ni bilo v vseh 40 letih, odkar Rusija in pred njo Sovjetska zveza dobavlja plin".

Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Javier Solana pa je Rusijo in Ukrajino pozval, naj se čimprej usedeta za pogajalsko mizo in nadaljujeta pogajanja o dobavi plina.

Ukrajina in Moldavija prosita EU za pomoč

Ukrajina in Moldavija sta medtem Evropsko unijo formalno zaprosili za pomoč pri pogajanjih z Rusijo, je povedal evropski komisar za energijo, ki je posredovanju naklonjen. Predsednika držav sta EU zaprosila, naj prevzame iniciativo za pospešitev pogajanj Ukrajine in Moldavijo z Rusijo, je pojasnil. 

Kot je znano Rusija ni ustavila dobave plina le Ukrajini, temveč je napovedala, da bo isto storila v primeru Moldavije.

Evropa odvisna od Rusije

Evropski tisk se danes na naslovnicah podrobno posveča rusko-ukrajinskemu sporu glede cen zemeljskega plina in posledic za Evropo. Komentatorji so si po večini enotni, da je spor ogrozil celotno regijo, hkrati pa pokazal tudi odvisnost Evrope od ruske energetske politike, ki očitno postaja tudi orožje.

La Repubblica: Spor glede plina je prestopil ruske in ukrajinske meje, širil se je na bogati Zahod, nato pa še na revnejše države in grozi celotni regiji. Četudi je zvečer prišlo do obljube, da bodo dobave plina Evropi od torka spet polne, pa nič ne kaže, da bo to lahko tudi dolgo trajalo. Moskva je res popustila pritisku Evropske unije, a je zagrozila, da ne bo mogla "vedno pokriti, ko bodo Ukrajinci kradli".

Independent: Da se je Ukrajini zaprla plinska pipa, je bila politična odločitev. Vladimir Putin želi resno zamajati ukrajinsko administracijo pod Viktorjem Juščenkom. Temelji te krize so jasni, vsi učinki pa še niso vidni. Spor je tudi jasno pokazal odvisnost Evropejcev od ruskega zemeljskega plina in predramil Francijo, Avstrijo, Nemčijo in Italijo. Evropa potrebuje skupno energetsko politiko, ta kriza pa je pokazala, kako nujno je to.

Liberation: Rusija zahteva tržne cene in zato je zagrozila, da bo zaprla plinsko pipo. S tem Rusija uporablja le preizkušene recepte mednarodnega kapitalizma. Kaj jim lahko očitamo? Gazprom ali Exxon, enaka borba. Ukrajina bo sedaj morala od oranžne revolucije narediti še korak v smeri kapitalistične revolucije. EU bo v tem konfliktu vedno lahko dobila samo po lastnem nosu. Evropska prevelika odvisnost od ruskega plina je velika evropska pomanjkljivost.

De Volkskrant: Ob začetku 21. stoletja je Rusija prevzela vlogo arabskih držav, potem ko je postala največja proizvajalka zemeljskega plina in za Savdsko Arabijo druga največja proizvajalka naftnih derivatov. Kar je veljalo ob izbruhu naftne krize leta 1973, velja tudi danes - energija je politika. Brez energije ne deluje nobeno gospodarstvo in ne tečejo kolesa moderne družbe. Kdor vrti plinsko in naftno pipo, ima v rokah močno orožje

Kleine Zeitung: Za Evropo je spor glede plina resno opozorilo - EU namreč nima nobene strategije za zavarovanje oskrbe s plinom. Da bi ruskega velikana bolj navezali nase, ostane Evropi na drugi strani odvisnost. Toda namesto da bi iskali energetske alternative, smo se spustili v gospodarske spore s Putinom, katerega samovolja je znana.