Pred petkovim izrednim zasedanjem ministrov EU, pristojnih za energetiko, je Evropska komisija predlagala uvedbo cenovne kapice za ruski plin, napovedala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Cilj je povsem jasen. Vemo, da naše sankcije močno negativno vplivajo na rusko gospodarstvo, vendar (ruski predsednik Vladimir) Putin deloma blaži posledice s prihodki od plina. Moramo omejiti ruske prihodke, s katerimi Putin financira vojno v Ukrajini," je povedala predsednica komisije.
Pojasnila je, da bodo o sami višini cene plina razpravljali v petek z ministri držav članic, pristojnimi za energetiko, pri čemer je potrebna temeljita razprava. Odločitev pa je mogoče sprejeti zelo hitro, je dejala.
Kot je sicer razvidno iz t. i. non-paperja, ki ga je pred zasedanjem pripravila komisija, gre za uvedbo kapice na uvozno ceno za ruski plin, ki priteče po plinovodih. Ta plin Rusija tudi težko preusmeri v tretje države, še navaja dokument.
Predsednica komisije se je odzvala tudi že na napoved ruskega predsednika, da bo povsem ustavil dobavo plina, če bo EU uvedla cenovno kapico. "Putin že mesece manipulira s trgom plina, tako da nas ta napoved ne sme presenetiti," je povedala predsednica Evropske komisije in dodala, da je Rusija dobavo plina deloma ali povsem ustavila že 13 članicam EU.
Pri tem je poudarila pomen solidarnosti pri oskrbi s plinom med državami in pa tudi nadomestitev ruskega plina s plinom drugih dobaviteljev, ki so zanesljivi.
Na vprašanje o morebitni uvedbi cenovne kapice na druge vrste plina, med drugim na utekočinjeni zemeljski plin (LNG), je predsednica odgovorila, da je tudi to na mizi.
Med petimi ukrepi, ki jih bo komisija pripravila v luči naraščajočih cen elektrike, je predsednica von der Leyen napovedala še omejitev dobičkov podjetij, ki elektriko proizvajajo s tehnologijami, cenejšimi od plina.
Po neuradnih informacijah, ki so zaokrožile po medijih, bi lahko maksimalni prihodki od prodaje elektrike znašali 200 evrov na megavatno uro. Vendar pa so tudi viri pri komisiji poudarili, da bodo ceno določili po petkovem zasedanju ministrov.
Po besedah predsednice bodo predlagali, da se ti "nepričakovani dobički" preusmerijo v podporo ranljivim skupinam prebivalcev in podjetij. "Čas je, da imajo potrošniki koristi od nizkih stroškov nizkoogljičnih virov energije, kot so obnovljivi viri," je povedala.
Omejitev prihodkov mora po mnenju von der Leynove veljati tudi za naftna in plinska podjetja. Komisija bo predlagala, da se za ta podjetja uvede solidarnostni prispevek, ki bi ga prav tako uporabili za pomoč gospodinjstvom in podjetjem.
Pri tehnologijah, ki so cenejše od plina, gre za obstoječ mehanizem, pri fosilnih gorivih pa tega mehanizma ni, so pojasnili viri pri komisiji. Tako bi uporabili izračune dobičkov, ki obstajajo za potrebe na nacionalni ravni.
Naslednji ukrep bo namenjen podpori podjetjem, ki se zaradi velikih nihanj cen elektrike soočajo z likvidnostnimi težavami. Von der Leynova je napovedala, da bodo članicam olajšali zagotavljanje državnih poroštev energetskim podjetjem.
K zmanjšanju nihanj cen bi lahko poleg tega prispevali z uvedbo dnevnih tržnih omejitev v primeru velikih nihanj cene, komisija navaja v non-paperju.
Zadnji ukrep pa bo vključeval obvezno omejitev porabe vršne elektrike. Gre torej za porabo v obdobjih dneva, ko je poraba največja. Neuradno se omenja predlog za 10-odstotno zmanjšanje porabe.
Kaj pričakuje Slovenija?
Slovenija pričakuje, da bo petkovo zasedanje dalo jasne smernice Evropski komisiji, kako naj naslavlja trenutna izjemna nihanja na energetskih borzah, je danes na seji komisije DZ za nadzor javnih financ povedala državna sekretarka na ministrstvu za infrastrukturo Tina Seršen.
Slovenija je za usklajeno rešitev na ravni EU predlagala paleto ukrepov, ki bi preprečila ekstremna nihanja na energetskih borzah in posodobitev pravil trgovanja, ki bodo odsevala pravila na finančnih trgih. Gre za samodejne zaščitne sisteme, s katerimi bi naslovili visoko volatilnost. Predlagala je tudi zagotovitev likvidnostne podpore vsem udeležencem na evropskem trgu, ki bi bila med državami primerljiva, zato da manjše članice EU ne bi bile v slabšem položaju.
Nemčija skeptična
So pa evropska prizadevanja za uvedbo cenovne kapice na ruski plin naletela na oviro oz. upor najmočnejšega gospodarstva v Evropi in zgodovinsko gledano največjega uvoznika ruskega plina v EU, to je Nemčije. Predstavnik nemškega ministrstva za finance je sicer dejal, "da so skeptični glede uvedbe cenovne kapice, a pripravljeni na pogovore".
Potem ko je prejšnji teden Von der Leynova omenila možnost cenovne kapice na ruski plin, so začeli evropski uradniki pripravljati različne scenarije za uveljavitev tega predloga, o katerih naj bi razpravljali še pred petkovim zasedanjem ministrov.
Francija za cenovno kapico, Nemčija se boji povratnih ukrepov
V ponedeljek je plan Bruslja podprla tudi Francija. Omejitev cen plina podpira tudi Poljska, je sporočil poljski diplomat. Medtem je nemški kancler Olaf Scholz do predloga skeptičen. V Berlinu potekajo debate o tem, da bi bilo bolj smiselno, da se EU osredotoči na manj stroge ukrepe, kot je recimo davek na presežek energetskih dobičkov.
Glavna bojazen Nemčije je, da bi omejitev cen plina sprožila povratne ukrepe s strani Moskve, ki bi vključevali popolno prekinitev dobave plina, kar bi še posebej udarilo države, ki dobavljajo ruski plin skozi Ukrajino, to so Češka, Slovaška in Romunija. Nemčija tako vsem kritikom odgovarja, da skepsa do omejitve cen plina ne izhaja iz lastnih interesov (nemška skladišča plina so namreč že 80-odstotno zapolnjena), temveč je povezana ravno s strahom, da bi v nekaterih državah zaloge plina pošle. A kot poroča Politico, popis skladišč plina v EU razkriva, da imajo Češka, Slovaška in Madžarska večji delež plina za zimo, kot ga ima Nemčija.
Države članice EU so se sicer zavezale, da bodo do marca porabo plina zmanjšale za 15 odstotkov. Uredba članicam omogoča, da ukrepe, kako bodo uresničile ta cilj, določijo same. Med predlogi članic so tudi zapiranje vrat v trgovinah, zatemnitev izložb v nočnem času, izolacija domov in priročnik z nasveti za varčevanje z energijo.
KOMENTARJI (194)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.