Za prirejo senenega mesa se zahteva paša živali, ki mora v času vegetacijske dobe trajati minimalno 120 dni, pozimi pa se živali krmijo pretežno s suho voluminozno krmo. Kot dopolnilna krma se lahko uporabljajo sveže križnice, koruza, žita in korenovke, kot so sveža ogrščica, svež oves, sveža koruza, krmna pesa, prepovedana pa je uporaba fermentirane krme, kot je denimo silaža krmnih rastlin, silirano zrnje žit, okrogle bale v foliji in podobno, ter uporaba živali in krmil, ki so gensko spremenjena, razlagajo pristojni.
Ministrstvo je seneno meso prehodno začasno zaščitilo in leta 2023 na komisijo poslalo vlogo za registracijo senenega mesa na nivoju Evropske unije.
Rejci, ki želijo uporabljati ime seneno meso, se morajo pri certifikacijskem organu predhodno certificirati in pridobiti certifikat, ki potrjuje, da njihova proizvodnja poteka skladno z zahtevami, predpisanimi v specifikaciji. Rejci, ki so že certificirani za proizvodnjo senenega mesa, so objavljeni v Evidenci shem kakovosti. Certificiranje izvajajo trije certifikacijski organi: Bureau Veritas, Inštitut za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu Maribor (Inštitut KON-CERT) ter Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze v Mariboru (IKC UM).
Senena prireja mesa je sicer izrazito lokalno orientirana, z visokim deležem travniške krme (paša in seno), poudarjajo ter dodajajo, da predstavlja tradicionalni pristop pri reji živali in je izredno trajnostno naravnana, saj varuje podnebje, tla in spodbuja biotsko raznovrstnost.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.