Predsednik parlamenta Cox, nekdanji irski novinar, ki je bil na čelo 626-članskega parlamenta izvoljen v torek minuli teden, je v pogovoru za avstrijski časnik Kurier dejal, da je v danih razmerah za ljudi težko razumljivo, kdo je v EU za kaj odgovoren. Za ljudi je zelo pomembno, da vedo, na koga se lahko obrnejo s svojimi problemi. Zato bo Evropski parlament vztrajal, da bo unija v prihodnje bolj demokratična, je dejal Cox, sicer iz vrst evropskih liberalcev, pri tem pa še izrazil optimizem, da bo ustrezne spremembe prinesla nadaljnja institucionalna reforma, o kateri naj bi se članice EU dogovorile v letu 2004.
Cox upa, da bo z nadaljnjimi institucionalnimi spremembami Evropski parlament pridobil več moči. Danes parlament soodloča v primeru dveh tretjin evropske zakonodaje, vendar po Coxovem mnenju to nikakor ni dovolj. Parlament bi moral imeti nadzor tudi nad skupno kmetijsko politiko, za katero je iz skupnega proračuna namenjena skoraj polovica vseh sredstev, nad evropsko trgovinsko in tudi nad skupno zunanjo politiko, je še dejal Cox.
Se Velika Britanija zavzema za odmik od državljanov Evrope?
Velika Britanija po poročanju britanskega časnika Financial Times razmišlja, da bi predlagala ustanovitev "super evropskega sveta" kot osrednjega telesa razširjene Evropske unije. Telo bi bilo zasnovano po vzoru Varnostnega sveta Združenih narodov, v njem pa bi imele moč odločanja največje oziroma najmočnejše članice povezave, to je Velika Britanija, Nemčija in Francija.
Načrt, po katerem bi v luči širitve Evropske unije formalno priznali prevlado treh velikih držav članic, je potencialno eksploziven, saj bo, kot komentira britanski časnik, nedvomno razburil manjše članice povezave ter Španijo in Italijo. Po britanskem predlogu bi "super telo" lahko odločitve sprejemalo izven okvirja sestankov celotnega, v prihodnje verjetno 25-članskega Evropskega sveta.
Po tem vzorcu unija ne bi delovala le na vrhunski ravni, pač pa bi na ta način odločitve sprejemala tudi na ravni ministrskih svetov, pristojnih za področja kot so pravosodje in notranje zadeve, socialno področje, kmetijstvo ter gospodarstvo in finance.Poleg tega bi po predlogih Londona v prihodnje zasedanjem ministrskih svetov predsedoval generalni sekretar, ne pa področni minister članice, ki v danih šestih mesecih predseduje povezavi.
Ideje Financial Timesa ostro zavrnili v Bruslju in Londonu
Na Evropski komisiji so danes zavrnili ideje o ustanovitvi "super evropskega sveta", v katerem bi odločilno vlogo igrale tri največje oziroma najmočnejše članice Evropske unije, to so Velika Britanija, Nemčija in Francija. "Takšne ideje niso v duhu pogodb EU in niso skladne s pogledi Evropske komisije," je dejal tiskovni predstavnik komisije Jonathan Faull v odzivu na današnje poročanje britanskega časnika Financial Times. Glede različnih idej o prihodnjem ustroju EU je Evropska komisija sicer zatrdila, da "z zanimanjem posluša, vse ideje o reformi sveta, a tiste, po katerih bi lahko bile nekatere države članice 'bolj enakopravne' kot druge, zavrača,". Kot je obenem spomnil Faull, uradnega predloga o oblikovanju sveta, v katerem bi prevlado dobile tri velike države članice, na mizi ni.
Pisanje britanskega časnika je ostro demantiral tudi uradni London. Tiskovni predstavnik britanskega premiera Tonyja Blaira je izjavil, da informacije sploh ne pozna. "Vljudna različica demantija bi bila naslednja: ne priznavamo te informacije. To ni res," je bil jasen. Na vprašanje, kakšna bi bila "manj vljudna" različica odgovora, pa je bil tiskovni predstavnik zelo oster: "Ne izzivajte me."
Norvežani vse bolj za članstvo v EU
Rezultati javnomnenjske raziskave, objavljeni v norveškem časniku Aftenposten, so pokazali na v zadnjem obdobju najvišjo podporo vključitvi v Evropsko unijo med Norvežani. Za članstvo se je v državi, kjer je bila opcija članstva v EU na referendumu zavrnjena kar dvakrat, leta 1972 in 1994, izreklo 53 odstotkov vprašanih. Rezultati raziskave, ki jo je izvedlo podjetje Opinion, so tako pokazali obratno sliko kot marca lani, ko je bilo 53 odstotkov vprašanih proti, 47 odstotkov pa se jih je izreklo za vključitev v EU.
Analitiki povečano naklonjenost ideji članstva v EU med Norvežani pripisujejo uspešni uvedbi bankovcev in kovancev evra v dvanajstih članicah unije 1. januarja letos, pa tudi bližajoči se širitvi EU na države Srednje in Vzhodne Evrope. Dodatno k občutku izključenosti iz teh integracijskih procesov prispeva dejstvo, da Norveška ostaja edina skandinavska in ena redkih evropskih držav izven okrilja EU.
Prevelike evforije pri zagovornikih norveškega vstopa v EU pa rezultati niso povzročili. Zunanji minister Jan Petersen je izide pozdravil kot "dobro novico za zagovornike proevropske opcije", vendar previdno opozoril, da ostale javnomnenjske raziskave, izvedene v tekočem obdobju, niso nakazale na močno spremembo v stališčih volilcev. Zato še ni jasno, ali izidi zadnje raziskave kažejo na dejansko spremembo ali pa gre le za osamljeno lastovko, ki pomladi še ne bo prinesla, je še povedal vodja norveške diplomacije.
Verheugen poziva kandidatke k potrpežljivosti
Evropski komisar Günther Verheugen je deset kandidatk za članstvo v Evropski uniji pozval k potrpežljivosti pri načrtih o uvedbi evra. Te države naj bi stabilnost gospodarstva, ki je pogoj za včlanitev, zagotovile najbolj zgodaj leta 2004, šele potem se bo mogoče pogovarjati o evropski denarni uniji, je povedal Verheugen. Je pa razveseljivo, da si vse kandidatke za članstvo že nekaj tednov po uvedbi evra želijo evro za svojo bodočo denarno enoto. Kandidatke zaupajo v trdnost evra in ga želijo imeti, je ponovil Verheugen.
