Po slovenskem pravopisu je skupni evropski valuti, ime evro zapisano z v, v evropski centralni banki pa so valuto poimenovali euro z u, zato se bomo temu morali prilagoditi.
Mitja Gaspari, guverner Banke Slovenije, ocenjuje: "Za formalno pravne odnose, kjer se ta valuta uporablja kot plačilno sredstvo, in na drugi strani, ko nekaj plačamo, obstaja račun, tam seveda veljajo neka ožja pravila, kot pa v uporabi te besede, ko gre za pogovorni jezik ali pisanje v časopisih."
Sicer pa je to oznaka, ki jo že od uveljavitve uporabljajo vse države evropske monetarne unije enako, razen Grčija, ki ima v rabi cirilico. V podobnem položaju kot mi so tudi v Latviji in Litvi ter na Madžarskem. Sicer pa naj bi se cene tako ali tako označevale zgolj s kratico, pravi finančni minister Dušan Mramor. "Do leta 2007 bodo zagotovo na računih oznake za evro, to je polkrog, z dvema črticama. Tako kot je sedaj okrajšava za slovenski tolar SIT," je povedal Mramor.
Problema z označevanjem valute ne vidijo niti gospodarstveniki, saj, tako meni podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Miro Sotlar, je valuti ime kot so jo dejansko poimenovali. "Logično je, da je potrebno uporabiti originalno izraženo valuto, to je euro, in pa cent za desetine, kajti to je tudi na bankovcih in kovancih napisano," je mnenja Sotlar.
Odločitev evrofinančnikov prinaša spremembe zgolj v uradnih dokumentih, zato bomo lahko mediji še vedno evropsko valuto imenovali evro z v.
Slovenisti odločno samo za pisanje evra z 'v'
Odločitvi finančnih ministrov razširjene Evropske unije ostro nasprotujejo slovenisti. Strokovnjaki za slovenski jezik so prepičani, da je edini zapis evra, ki bi ga morali uporabljati v vseh primerih, tak kot ga imamo zdaj, torej z v-jem.
"Zame je edini sprejemljiv in mislim, da se že zdaj pojavlja predvsem zapis z v-jem," meni dr. Marko Stabej, slovenist na Filozofski fakulteti. Enakega mnenja je dr. Tomo Korošec, slovenist Fakulteta za družbene vede, ki pravi, da bomo glede na to, da je slovenščina v bodoči Evropi uradni jezik, pisali po načelih slovenskega pravopisa.
Načelo slovenistov je torej jasno. Zapisa besede evro z u-jem nikakor ne priznavajo, kot tudi ne možnosti, da bi uporabljali oba zapisa, torej evro z v-jem in evro z u-jem, odvisno od tega za kakšen namen gre.
"Nobenega razloga za to ni. Imamo načelo enakopravnosti, pravopisno načelo, po katerem te besede pišemo in s tem je zadeva rešena," pravi Korošec. "Da je bolj slovenizirana varianta dovolj za doma, ostalo pa za mednarodne zadeve, to je neko prikrito sporočilo, ki se mi zdi, da ni v skladu z evropskim duhom," pa meni Stabej.
Povrh vsega smo pred kratkim sprejeli zakon o javni rabi slovenskega jezika, ki med drugim jasno pravi, da je slovenščina uradni jezik Evropske unije. Zatorej velja slovenski pravopis.
Majda Potrata, predlagateljica Zakona o javni rabi slovenščine, ob tem pravi: "Razumljivo je, da zagovarjam zapis z v-jem, zaradi tega, ker je zapisan tudi v pridevniških izpeljankah, npr. evrski. Je pa res, da se bo denarna enota prilagajala slovenskemu jezikovnemu sistemu, kar pomeni, da ga ne bomo uporabljali samo v ednini in množini, ampak tudi v dvojini."
