'Evro prinaša stabilno okolje'

Prevzem evra je projekt, ki je v Sloveniji združil praktično vse, je ob odprtju konference Vstop v ekonomsko in monetarno unijo ter prevzem evra: Slovenija na poti k uvedbi evra, ki poteka danes v Ljubljani, dejal premier Janez Janša.

Konferenco po Janševih besedah začenjamo v času, ko je Slovenija na najboljši poti k prevzemu evra kot lastne valute. "Prepričan sem, da bo evro slovenskemu gospodarstvu prinesel še bolj stabilno makroekonomsko okolje in da bo država v tem okolju lažje izvedla prepotrebne gospodarske in socialne reforme in v strategiji razvoja Slovenije načrtovano modernizacijo," je ocenil.

Almunia pozitivno ocenjuje prevzem evra v Sloveniji

Evropski komisar za finance Joaquin Almunia je ob tem poudaril, da je današnja konferenca dobra priložnost, da se v trenutku, ko Slovenija vstopa v zadnjo fazo priprav na evro, odgovori na še odprta vprašanja. Almunia je dejal, da če bi danes Evropski komisiji predstavil oceno za prevzem evra v Sloveniji, bi bila ta pozitivna. Kaj bo 16. maja, ne more napovedati, bo pa ocena po njegovih zagotovilih objektivna in ne politična. "Danes lahko rečem, da je napredek k nominalni konvergenci vzpodbuden. Slovenija izpolnjuje konvergenčne kriterije, zaskrbljujoče so javne finance, predvsem zaradi naraščajočih stroškov pokojnin," je opozoril.

"Ko smo sporočili, da bomo v Ljubljani pripravili konferenco o evru, še nismo vedeli, da bo Slovenija predčasno zaprosila za individualno oceno o izpolnjevanju kriterijev za prevzem evra," je pojasnil Almunia.

Tudi Almunia je izpostavil pomembnost reform. "Čeprav se jih loteva veliko članic EU, je njihova hitrost prepočasna," je dejal. Unija mora omejiti trend izdatkov javne porabe, hitreje povečati naložbe v raziskave in razvoj, okrepiti konkurenčnost na področju storitev ter izvajati dodatne ukrepe na trgu dela, vključno z naložbami na področju izobraževanja odraslih. Tako se mora tudi Slovenija po prevzemu evra posvetiti reformam, saj bodo te takrat še pomembnejše, je dodal.

Komisar se je dotaknil sedemletnih izkušenj evra. Kljub pomislekom nekaterih je uvedba skupne evropske valute v uniji prinesla prednosti. "Eden največjih dosežkov je makroekonomska stabilnost," je poudaril. To se je po njegovih besedah pokazalo ob zadnji naftni krizi, saj se ji je evroobmočje uprlo zelo dobro.

Bojazni, da bi prevzem evra vpliva na inflacijo, po mnenju evropskega komisarja ni. Evro ni inflacijski faktor, je ocenil Almunia ter dodal, da je evro v EU celo pomagal zatreti inflacijske pritiske. Kot je pojasnil, v EU še nikoli v preteklosti niso imeli tako nizke stopnje inflacije.

Reformni načrti podrejeni evru

Finančni minister Andrej Bajuk je zagotovil, da je evro največji cilj države in da so mu podrejeni vsi ostali reformni načrti. "Ker je javna podpora uvedbi evra zelo visoka, je to signal, da se je izvedbe treba lotevati z vso resnostjo," je izpostavil. Nosilci ekonomske politike morajo po njegovem mnenju zagotoviti tehnične priprave in obveščati javnost. Pomemben je tudi nadzor nad cenami in opozarjanje na morebitne podražitve, je dejal.

Predčasna ocena je za Slovenijo zelo pomembna s praktičnega vidika, saj bo tako lahko pravočasno izvedla nekatere dele programa v zvezi s prevzemom evra, je pojasnil Bajuk. Slovenija po njegovih besedah pričakuje pozitivno oceno, saj ni nobenega znaka, da bi obstajal dvom v stabilnost doseganja maastrichtskih kriterijev.

Bajuk se je strinjal z Almunio, da ni pomembno le doseči prevzema evra, temveč je potem treba to tudi znati obdržati. Prevzem evra prinaša tako prednosti kot dolžnosti, je menil Almunia ter izpostavil pomen izvedbe reform. Med potrebnimi reformami kot najpomembnejše omenil reforme na področju pokojninskega sistema, da se bo tako Slovenija - kot je pojasnil - lažje spopadla z izzivom, ki ga prinaša starajoče se prebivalstvo.

Janša: Slovenija želi preseči povprečno raven

Prevzem evra v Sloveniji je Bajuk označil za zelo pomembnega predvsem z gospodarskega vidika. Slovenija je namreč zelo odprto gospodarstvo, je pojasnil ter izpostavil, da bo naša država ena prvih novih članic EU, ki bo storila ta korak.

Premier Janša je spomnil, da je Slovenija v 15 letih prehodila uspešno pot in da smo, kot je dejal, "hvaležni evropskim prijateljem, ki so nam na tej poti pomagali". Slovenija je s tem tudi pokazala, da je sposobna sprejemati najpomembnejše odločitve in da je resen partner. "Seveda pa tega ne bi bilo brez konsenza na nacionalni ravni in podpore socialnih partnerjev," je poudaril premier.

Slovenija po Janševih besedah želi preseči povprečno raven ekonomske razvitosti EU, povečati zaposlenost in blaginjo ter pospešiti napredek. Prevzem evra je zato zelo pomemben, je ocenil. Finančni minister Bajuk ga je dopolnil, da so takšni dogodki, kot je današnji, dobri tudi za to, da se javnosti sporoči, "da gre zares".

Gaspari: Korak naprej

Izguba denarne samostojnosti ob prevzemu evra, ko bo denarno politiko za celotno evroobmočje oblikovala Evropska centralna banka (ECB), je po mnenju guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija korak naprej. Gremo z dobrega na boljše, je menil. Poudaril pa je, da bodo morale ostale politike biti naravnane tako, da bo gospodarstvo lahko ob taki denarni politiki izkoriščalo pogoje za rast.

Prehod na novo valuto bo po Gasparijevih besedah razmeroma enostaven, brez ekonomskih, socialnih ali kakšnih drugih posledic. Ljudje evro sprejemajo kot kakovostno nadgradnjo tolarja in ga vidijo kot spodbudo za nadaljnji gospodarski razvoj, je dejal.

Potočnik: Ritem priprav je potrebno okrepiti

Evropski komisar za znanost in raziskave Janez Potočnik pa je ocenil, da Slovenije v pripravah na evro dobro napreduje. "Več razlogov za skrb je na področju dolgoročne trajnostne stabilnosti javnih financ, posebej glede na pritiske, ki jim bo slovenski proračun izpostavljen zaradi staranja prebivalstva in s tem povezanih transferjev," je povzel komisar.

Po njegovih besedah mora Slovenija po mnenju komisije trenutni ritem priprav okrepiti, saj je, kot je dejal, scenarij "velikega poka" izjemno zahteven. Država mora preprečiti možnosti, da ob prehodu na novo valuto pride do zviševanja cen in mora zato sprejeti ukrepe zlasti za krepitev zaupanja potrošnikov. Poleg tega mora razviti čimbolj učinkovito informacijsko in komunikacijsko kampanjo, je dejal Potočnik.