Evro so kot valuto uvedli januarja 1999, tri leta pozneje pa je 12 držav t. i. evroobmočja opustilo nacionalne valute in popolnoma prešlo na evro. Evroobmočje je najprej obsegalo Avstrijo, Belgijo, Finsko, Francijo, Grčijo, Irsko, Italijo, Luksemburg, Nizozemsko, Nemčijo, Portugalsko in Španijo. 1. januarja 2007 se mu je kot prva med novimi državami članicami Evropske unije pridružila Slovenija, leto pozneje sta sledila Ciper in Malta, še leto za njima Slovaška. Kot zadnja se je evroobmočju, ki tako obsega 17 držav, danes priključila Estonija.
Uvedba evra je zadnjih deset let prispevala k makroekonomski stabilnosti in nižji inflaciji, odpravila stroške pri menjavi valut, olajšala čezmejno trgovino, potrošnikom ponudila jasno sliko cen in stroškov v različnih državah evroobmočja in prispevala k manjšanju cenovnih razlik v Evropi.
Glede na gospodarsko krizo, ki je močno načela gospodarstvo številnih evropskih držav in držav evroobmočja, se čedalje pogosteje slišijo opozorila, da je evro kot valuta blizu propada, ker ne temelji na evropski ekonomski in fiskalni uniji, ampak zadeva zgolj monetarno politiko EU.
Finančna kriza, ki se je leta 2008 začela v ZDA, je namreč prerasla v gospodarsko, ki je prinesla recesijo in razkrila številne dolžniške probleme. Sedaj že sistemska kriza v evrskem območju je povzročila, da obletnica v EU mineva v razmeroma pesimističnem ozračju.
Evropski voditelji namreč vse pogosteje opozarjajo, da bo reševanje krize dolgotrajno in naporno, mnogi ekonomisti pa napovedujejo, da gospodarstvo evroobmočja počasi, a zagotovo drsi v novo recesijo, ne glede na to, da je v začetku lanskega leta kazalo na precej dobro okrevanje, predvsem na temelju solidne rasti v Nemčiji, ki je v EU gospodarsko najstabilnejša.
Razlogi za slabe gospodarske obete so neodločno odzivanje evropskih voditeljev na dolžniško krizo, pomanjkanje pravega voditeljstva in spori med državami, na primer med Nemčijo in drugimi glede vloge ECB pri reševanju krize in glede uvedbe skupnih evrskih obveznic.
KOMENTARJI (47)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.