Zgodovinska uvedba skupne evropske denarne valute evro v 12 državah članicah Evropske unije, ki so se odločile za skupno denarno unijo in s tem tudi za skupno valuto, je večinoma potekala brez težav, več milijonov Evropejcev pa je novo valuto pozdravilo z navdušenjem, je objavila Evropska komisija.
"Vsa poročila so pozitivna...dobra novica je, da ni novic," je v Bruslju dejal tiskovni predstavnik EU za monetarna vprašanja Gerassimos Thomas. Slednji je poudaril, da so ljudje danes lahko dobili evrogotovino v vseh državah članicah EU, in dodal, da pričakuje, da bo prehod na novo valuto v sredo, ko bo v evropskih državah prvi delovni dan v letošnjem letu, dobro stekel.
V evropski prestolnici je prehod na nov denar zaznamovala prireditev Evro most ali tudi "barvna simfonija glasbe, svetlobe in gibov".
Od računovodskega do otipljivega denarja
S 1. januarjem 2002 je dokončno uvedena skupna evropska denarna valuta evro: v obtok so namreč prišli bankovci in kovanci evro. V približno dveh mesecih bo nova evrogotovina v celoti zamenjala nacionalni denar 12 držav članic Evropske unije, ki so se odločile za skupno denarno unijo in s tem tudi za skupno valuto. Tako je izpolnjen pred več kot tremi desetletji zastavljeni cilj povezave, uveljavljanje katerega je v sklepno fazo prišlo z uradno uvedbo "knjižnega" evra 1. januarja 1999. Vse odtlej so potekale skrbne priprave na prehod na evrogotovino, ki jo je z letom 2002 začelo uporabljati prek 300 milijonov državljanov držav evroobmočja. Z evro gotovino so založene tudi slovenske banke in menjalnice, najbolj "zagreti" Slovenci pa bodo lahko prve evre že danes oziroma v sredo kupili pri nekaterih slovenskih menjalnicah.
Čeprav prebivalstvo evrodvanajsterice predstavlja le pet odstotkov svetovnega prebivalstva, je evroobmočje, katerega članice so po abecednem vrstnem redu Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija, na gospodarskem področju svetovna velesila. Skupaj trenutno prispeva 16 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda in po letnem BDP zaostaja le za ZDA in je pred Japonsko, po BDP na prebivalca pa je na tretjem mestu. Evra zaenkrat ne uvajajo le tri članice EU: Velika Britanija, Danska in Švedska.
Skupna valuta v obtok prihaja v podobi sedmih bankovcev in osmih kovancev. Podoba sedmih bankovcev evra - za pet, deset, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov - je enaka v vseh državah, medtem ko je na kovancih za en, dva, pet, deset, 20 in 50 centov ter en in dva evra enaka le ena stran, na drugi pa so nacionalni simboli 12 držav evroobmočja. Za to največjo zamenjavo denarja v svetovni zgodovini je bilo izdelanih 15 milijard bankovcev v skupni vrednosti 630 milijonov evrov ter 51 milijard kovancev v vrednosti skoraj 16 milijard evrov.
S prehodom na evro se tudi v vsakdanjem življenju končuje proces z večdesetletno zgodovino. Oblikovanje gospodarske in denarne unije (EMU) si je namreč za cilj takrat le evropska šesterica držav postavila leta 1969. Deset let kasneje so članice EU ustanovile evropski denarni sistem, v okviru katerega so za podporo delovanja skupnega režima deviznih tečajev (ERM) uvedle skupno valutno enoto eku. Dejanske temelje EMU je unija postavila leta 1992 z Maastrichtsko pogodbo, ki je določila, da mora EMU polno delovati do leta 1999, in opredelila merila, ki jih morajo članice EU izpolniti za uvedbo evra.
Evro v Sloveniji
Slovenske banke so s kovanci in bankovci evrov, ki so v državah članicah skupne evropske denarne enote z novim letom zamenjali domačo gotovino, že dobro založene. Plačilno sredstvo v Sloveniji seveda še naprej ostaja tolar, kljub temu pa naj bi uvedba evra v EU pomembno vplivala tudi na našo državo. Novo evropsko valuto bosta namreč uvedli kar dve od štirih sosed Slovenije - Italija in Avstrija, poleg njiju pa tudi Nemčija, katere valuta velja med tistimi Slovenci, ki varčujejo v devizah, za najbolj priljubljeno.
Prvi evri so v Slovenijo prispeli sredi decembra. Kot je povedal Slavko Cimprič iz Združenja bank Slovenije jih bo v četrtek zagotovo mogoče kupiti prav v vseh poslovalnicah slovenskih bank in menjalnic. Nekatere menjalnice, predvsem na slovenskih mejah, pa bodo obratovale že v sredo, 2. januarja. Za distribucijo so poskrbele avstrijska centralna banka ter nekatere avstrijske komercialne banke, vendar natančna količina evropske valute, ki je že in še bo prispela v Slovenijo, ostaja poslovna skrivnost.
Ker želijo mnogi Slovenci čimprej dobiti v roke evro bankovce in kovance, so se v nekaterih menjalnicah odločili, da bodo vrata odprli že v prazničnih dneh. Tako bo po podatkih Banke Slovenije 1. in 2. januarja odprtih več kot 90 menjalnih mest po vsej Sloveniji, predvsem na mejnih prehodih. V prestolnici pa bodo navdušenci nad evrom lahko prvič kupili evre v sredo, 2. januarja, ko bo med 9. in 18. uro odprta Ilirikina poslovalnica na Slovenski 51 v Ljubljani.
Evro je tudi uradna valuta Črne gore in Kosova
Evro je z današnjim dnem postal uradna valuta tudi v Črni gori in na Kosovu, vendar pa bo v obeh delih ZRJ prišel v obtok šele v četrtek, ko bodo odprli banke in začeli pretvorbo drugih valut, pretežno nemške marke, ki je bila zadnji dve leti uradna valuta v Črni gori.
Črnogorska centralna banka je napovedala, da bo praznične dni izkoristila za distribucijo približno 30 milijonov evrov, ki jih bodo razdelili med banke in ostale finančne institucije. V minulih tednih so Črnogorci na svoje bančne račune položili približno 50 milijonov nemških mark, ki jih bodo banke zamenjale v evre.
