Devizne prihranke, ki smo jih Slovenci na račune in knjižice položili še pred novim letom so banke s 1. januarjem avtomatično in brezplačno zamenjale v evre. Lastnike deviznih računov bodo banke večinoma z izpiskom obvestile o njihovem stanju v novi valuti, imetniki hranilnih knjižic pa bodo s stanjem na knjižici seznanjeni ob prvem obisku banke.
V večini držav, ki so s 1. januarjem uvedle evro pa bo sicer do konca februarja veljal dvojni obtok. Nizozemska, Irska in Francija bodo svoje stare valute uradno ukinile že prej.
Dvojni obtok pomeni, da sta v veljali 2 valuti: nacionalna in evro. V praksi to pomeni, da bodo ljudje še vedno lahko plačevali z nacionalno valuto, drobiž pa bodo dobivali v evrih, je pojasnil Dragan Barbutovski iz delegacije evropske komisije v Sloveniji. Denimo v Avstriji boste torej do konca februarja še vedno lahko plačevali s šilingi, nazaj pa dobivali evre. Tudi pri nas bo valute, ki se umikajo iz obtoka, še vedno mogoče zamenjati do 30. junija. Po tem datumu bo menjava tudi v večini držav evroobmočja možna le pri njihovih centralnih bankah.
Banke priporočajo da stare valute na svojo banko položite do zadnjega februarja, saj bo do takrat menjava v evro brezplačna. Stare valute pa lahko v menjalnicah in bankah tudi zamenjate za gotovino. V večini naših bank boste morali do konca februarja za menjavo plačati od 1-2 odstotno provizijo. Od marca do junija pa se bodo te provizije nekoliko povišale. Potem bo provizija 4%, pri kovancih je provizija 30% in bo takšna tudi po 28. februarju.
Banke pa tako kot že doslej, sprejemajo le določene kovance: v večini primerov le kovance nemške marke, avstrijskega šilinga, italijanske lire, francoskega franka in nizozemskega guldna.
Slavko Cimprič iz Združenja bank Slovenije pojasnjuje, da so nekateri ljudje še vedno zmedeni. "Nekaj je še ljudi, ki še vedno ne vedo, da sprememba ne velja za vse valute evropskih držav. Zagotovo ostajajo npr. švicarski frank, britanski funt in seveda ameriški dolar." Seveda tudi tolar ostaja to, kar je. In tudi vse druge valute, denimo češka krona.
Faktorji za preračunavanje nacionalnih valut v evro so bili 1.1. 1999 določeni z uredbo Evropske unije. Menjalna razmerja med nacionalno valuto in evrom so fiksna in se ne spreminjajo. Z uvedbo evra se je oblikovala tudi njegova obrestna mera, ki je bila izenačena z obrestno mero evropske monetarne unije.
V 12 državah Evropske unije so novo evropsko valuto večinoma sprejeli s pravo evforijo. Samo Nemci so v prvih dneh s svojih bančnih računov že dvignili več kot milijardo evrov. Za to izjemno zamenjavo denarja v svetovni zgodovini so izdelali kar 15 milijard bankovcev ter 51 milijard kovancev. Kot pričakujejo v Evropi, naj bi do sredina januarja z bankovci in kovanci zamenjali že približno 90 odstotkov vseh nacionalnih valut.
Evro ima najsodobnejše metode zaščite: vodne žige, folijo, holograme in zato ga je zelo težko ponarediti. Kljub temu pa so v Nemčiji že odkrili prvi ponarejen bankovec za 50 evrov.
