Eurostat: V Sloveniji najvišja inflacija

Letna stopnja inflacije v območju evra je decembra 2007 znašala 3,1 odstotka in je glede na november ostala nespremenjena. V celotni EU je bila 3,2-odstotna. Med 15 državami območja evra je bila inflacija najvišja v Sloveniji (5,7 odstotka), najnižja pa na Nizozemskem (1,6 odstotka), je sporočil evropski statistični urad Eurostat.

Kar se inflacije tiče, tako v sedemindvajseterici kot tudi v 15 članicah območja z evrom, napetosti ne popuščajo. V območju z evrom je letna stopnja inflacije decembra sicer ostala enaka kot v novembru (3,1-odstotna), v celotni EU pa se je zvišala s 3,1 na 3,2 odstotka. Pred letom dni je sicer v območju z evrom znašala le 1,9 odstotka, v celotni Uniji pa 2,2 odstotka.

Najnižje stopnje inflacije na letni ravni v EU so decembra 2007 zabeležile Nizozemska (1,6 odstotka), Finska (1,9 odstotka) in Velika Britanija (2,1 odstotka), najvišje pa Latvija (14 odstotkov), Bolgarija (11,6 odstotka) in Estonija (9,7 odstotka).

V primerjavi z novembrom 2007 se je letna stopnja inflacije zvišala v 17 članicah EU, v treh je ostala enaka, v šestih se je znižala.

Najnižja 12-mesečna povprečja so do decembra 2007 zabeležili na Malti (0,7 odstotka) ter v Franciji, na Nizozemskem in Finskem (po 1,6 odstotka), najvišja pa v Latviji (10,1 odstotka), na Madžarskem (7,9 odstotka) in v Bolgariji (7,6 odstotka), so še sporočili iz Eurostata.

Cvikl: Vlada glede inflacije ni naredila zadosti

Vlada je sprejela nekaj protiinflacijskih ukrepov, vendar ti niso zadostni, meni poslanec SD Milan Cvikl. Sprašuje se, zakaj je vlada povečala zadolževanje, če bi dvig plač v javnem sektorju, kot je dejal premier, zvišal inflacijo.

Povečanje mase plač v javnem sektorju, ki obsega približno tretjino proračuna, za en odstotek, predstavlja po izračunu pristojnih institucij 0,3-odstotno povečanje inflacije, je v sredo dejal predsednik vlade Janez Janša.

Cvikl je danes dejal, da po eni strani finančni minister ves čas trdi, da proračun ne vpliva na inflacijo, po drugi strani pa premier pravi, da bi dvig plač za odstotek, kar bi po Cviklovih navedbah pomenilo skupno 26 milijonov evrov, zvišal inflacijo.

"Če ta metodologija Janeza Janše drži, se je treba vprašati, zakaj je vlada s spremembami proračuna za leto 2008, potem ko je vedela, da ji je inflacija ušla izpod nadzora, dvignila javno porabo za 440 milijonov evrov. S tem po omenjenem izračunu povečuje inflacijo vsaj za pet odstotnih točk," je dejal Cvikl.

SD vlado poziva, naj pripravi ustrezen nabor protiinflacijskih ukrepov. "Kar je bilo narejeno sedaj, je nekaj, vendar to ni zadosti," meni Cvikl. Po njegovem je treba dogovor o dvigu plač v javnem sektorju spoštovati, pri čemer pa da ima vlada na voljo veliko ukrepov, kako to izpolnitev dogovora nevtralizirati.

Glede na omenjeno "metodologijo" velja razmisliti o tem, ali je proračun za letos pravi, je dejal Cvikl in dodal, da bi morala vlada najprej varčevati pri sebi, npr. zmanjšati materialne stroške, ki so se po Cviklovih besedah v proračunu za letos zvišali za 20 odstotkov. Protiinflacijski program pomeni predvsem socialni dogovor, pravi Cvikl, ki meni, da ga je mogoče doseči.

Ministrstvo proti znižanju najnižje stopnje pri dohodnini

Morebitno znižanje najnižje davčne stopnje pri dohodnini, ki jo je omenil predsednik SD Borut Pahor, po izračunih finančnega ministrstva ne bi odpravilo težav, ki jih imajo ljudje z najnižjimi dohodki z inflacijo in ne bi bil socialno naravnano. Če bi najnižjo davčno stopnjo pri dohodnini znižali z veljavnih 16 na 15 odstotkov od letne davčne osnove, bi ljudje z letnimi dohodki v višini do 6.800 evrov pridobili 23,80 evra na leto, tisti z do 9.000 evrov dohodkov pa okoli 40 evrov letno, je pojasnil državni sekretar Andrej Šircelj.