Evropska komisija je v skladu z napovedmi v imenu Evropske unije tudi uradno vložila pritožbo pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) v zvezi s torkovo napovedjo ameriškega predsednika Georgea Busha, da bodo ZDA uvedle carine na uvoz jekla.
Kot so še sporočili s sedeža WTO v Ženevi, je "EU zahtevala posvetovanja z ZDA v okviru sistema za poravnavo sporov." Komisija namreč ocenjuje, da so sprejeti ukrepi neutemeljeni ter politične in ne gospodarske narave. Vložitev pritožbe obe strani obvezuje k posvetovanjem, ki so prva etapa postopka poravnave sporov pred WTO. Če bodo posvetovanja neuspešna, pravila WTO predvidevajo ustanovitev ekspertne skupine, ki naj bi preučila ustreznost sporne odločitve s pravili WTO. Podobne ukrepe so sprožile tudi Avstralija, Nova Zelandija in Japonska, v kratkem pa pričakujejo podobne korake Južne Koreje, Tajvana in Brazilije. Kitajska se o takih korakih še ni odločila.
Evropski komisar Pascal Lamy je že v sredo napovedal takojšnjo pritožbo EU pri WTO, pa tudi usklajevanje dejavnosti petnajsterice z nekaterimi drugimi izvozniki jekla v ZDA, ki jih je prizadel ukrep Busheve administracije. Med temi so predvsem Japonska, Kitajska in Južna Koreja. Ameriška jeklarska industrija je bistveno manj konkurenčna, cene ameriškega jekla pa so za 25 odstotkov višje od evropskih, poudarja Lamy. Uradniki EU so izračunali, da jim bo ameriški ukrep v naslednjih teh letih postopne uveljavitve carin povzročil za 3,8 milijard dolarjev škode.
Potrebno prestrukturiranje v ZDA je treba izpeljati drugače, je dejal komisar in kot primer navedel prav EU, ki je v zadnjih letih sektor temeljito prestrukturirala, vendar pri tem trgov ni zaprla. Evropska jeklarska industrija je po izvedenem prestrukturiranju polno konkurenčna, ne prejema državnih pomoči in deluje na popolnoma odprtem trgu, je še poudaril evropski komisar za trgovino.
Uvoz iz EU v ZDA sicer predstavlja 25 odstotkov vsega ameriškega uvoza, vendar pa je obseg uvoza v zadnjih letih začel padati in se je iz sedmih milijonov ton leta 1996 znižal na le še štiri milijone leta 2001. Nasprotno pa se je uvoz jekla v EU v tem obdobju povečal za 18 odstotkov, kar dokazuje, da evropsko jeklo ni preplavilo ameriškega trga.
Kljub temu pa EU ostaja največja proizvajalka jekla na svetu in je po podatkih Evropske komisije v lanskem letu proizvedla 158 milijonov ton jekla ali blizu 20 odstotkov svetovne proizvodnje, ki je znašala 845 milijonov ton. Preostala Evropa je lani izdelala 45 milijonov ton jekla, Severnoameriško prostotrgovinsko območje (NAFTA) pa 118 milijonov ton, od tega ZDA 90 milijonov ton.
Med celinami je največja proizvajalka jekla sicer Azija, saj so azijske države lani proizvedle 350 milijonov ton jekla. Južna Amerika je k svetovni proizvodnji jekla prispevala 37 milijonov ton, Neodvisna skupnost držav pa 98 milijonov ton jekla.
Odzivi evropskih časnikov na ameriško odločitev
Ameriška odločitev o uvedbi carin za jeklo in izdelke iz jekla je naletela na burne odzive tudi v četrtkovih izdajah evropskih časnikov. Francoski časnik Le Monde je ameriškega predsednika Georgea Busha označil kot svetohlinskega. Ameriški predsednik George Bush se je v povezavi z vprašanji proste trgovine doslej izkazal kot skrajnež ter moški s principi in prepričanji. Predstavil se je kot integralist svobode trgovanja in ideolog rasti na podlagi integracije trgov.
Zaradi tega ukrepi za zaščito ameriške jeklarske industrije, ki jih je v sredo najavila Bela hiša, dajejo močan vtis svetohlinskosti. Bush je s to odločitvijo tudi izgubil veliko kredita. Nekdanji pridigar proste trgovine je namreč s tem kar trikrat kršil svoja "jeklena", če jih lahko tako imenujemo, načela, in sicer načelo konkurence, načelo splošne proste trgovine in načelo dolgoročnih interesov svoje lastne države.
Konservativni francoski časnik Le Figaro pa je v zvezi z uvedbo višjih carin za uvoz jekla v ZDA zapisal, da se Bush pri tem sploh ne ozira na zaveznike. Drža, ki je ZDA pripeljala do uvedbe uvoznih carin, je Washington privedla tudi k zavrnitvi Kjotskega protokola o segrevanju ozračja zaradi toplogrednih plinov. ZDA so podprle svojo industrijo, kar je smola za Evropejce, ki svoj industrijski potencial manjšajo. Po enaki logiki vodi Washington tudi svoj boj proti "osi zla". Ti pa bi se lahko pritožili nad Bushevo enostranskostjo. A le kdo je ukrepal v nekdanji Jugoslaviji in na koga se bo lahko Evropa obrnila, če bodo jutri teroristi napadli Pariz, London ali Frankfurt? Washington sicer krši pravila igre, a kdo postavlja ta pravila in kdo pazi, da se igralci pravil tudi držijo?
Moskovski dnevnik Izvestija pa je nove carine za uvoz jekla v ZDA povezal z rusko prepovedjo uvoza ameriške perutnine. Uvedba 30-odstotnih carin za uvoz jekla v ZDA je za rusko metalurgijo skoraj smrtonosna. Že tako ali tako je preveč jekla v državi, omejevanje izvoza pa povzroča verižno reakcijo v ruskem gospodarstvu. Dohodki ruskih metalurških obratov namreč padajo, s tem pa se nižajo tudi izdatki. Enako katastrofalne so posledice ruske prepovedi uvoza ameriške perutnine. Delež ameriške perutnine na ruskem trgu je namreč prevelik, da bi lahko uvozne omejitve ostale neopazne.
Slovensko jeklarstvo ne bo prizadeto
Popolnega vpogleda v posledice uvedbe dodatnih carin za izvoz jekla in izdelkov iz jekla v ZDA za slovenske jeklarske družbe še ni. Zaščitne carine so uvedene po posameznih proizvodnih skupinah, ki terjajo podrobno obravnavo, in ne po državah. Zagotovo pa začasni zaščitni ukrepi ne veljajo za orodna jekla, ki predstavljajo večino slovenskega izvoza jekla na ameriški trg, pravi državni podsekretar Dimitrij Grčar z ministrstva za gospodarstvo, kjer so že prejeli uradni dokument o torkovi odločitvi ameriškega predsednika Georgea Busha.
Po prvih ocenah, tako Grčar, začasni zaščitni ukrep zagotovo ne bo prizadel približno 80 odstotkov slovenskega izvoza jekla in izdelkov iz jekla. "Pri izvozu jekla bo za orodno jeklo, ki predstavlja večino slovenskega izvoza, carinska stopnja tudi po novem znašala običajnih od tri do šest odstotkov, medtem ko bodo morali izvozniki za nekatere druge izdelke od 20. marca, ko bo začel veljati ukrep predsednika Busha, plačevati zaščitne carine," je dejal Grčar.
"Za slovensko jeklarsko industrijo se je zadeva iztekla zelo ugodno tudi zato, ker so ti izdelki tržna niša, zanimanje ameriških kupcev pa je precejšnje," pravipredsednik uprave koncerna Slovenskih železarn Matic Tasič. Slovenski izvozniki jekla tako ne bodo bistveno prizadeti. Poleg orodnega jekla, ki ga v ZDA izvaža ravenski Metal, ukrepi ne veljajo tudi za nerjavno pločevino, ki jo na ameriškem trgu prodaja Acroni Jesenice. Višje, in sicer 15-odstotne carine, bodo veljale le za nerjavne palice iz Metala, ki pa imajo samo petodstotni delež v celotnem izvozu ravenske družbe na ameriški trg. V drugem letu veljave ukrepa, ki se bo začel izvajati 20. marca letos, se bo carina za omenjeni izdelek znižala na 12 odstotkov, v tretjem pa na osem odstotkov.
"V minulih osmih, devetih letih smo korenito spremenili in prestruktrirali proizvodni program, naš cilj pa je dosegati višjo dodano vrednost in s tem višjo ceno. Če bi nas ameriški zaščitni ukrep doletel pred desetimi leti, bi bila škoda bistveno večja, ker je bil proizvodni program popolnoma drugačen," je dejal predsednik uprave koncerna Slovenskih železarn Tasič.
Popolna slika posledic uvedbe zaščitnega ukrepa bo po besedah Dimitrija Grčarja z ministrstva za gospodarstvo znana šele čez tri, štiri mesece. "Ameriška administracija ima namreč še 120 dni časa za dopolnitev ukrepov oz. za upoštevanje zahtevkov za dodelitev izjem posameznim državam," je še pojasnil Grčar.
