Najbolj sta se slednjemu upirali Belgija in Francija, ki sta v zameno za privolitev v načrt dobili višje nacionalne ulovne kvote. Po besedah sodelujočih diplomatov je bilo potrebno v prihodnjo ribiško politiko unije trdno vključiti zaščitni načrt za polenovke, za kar so se zavzemali predvsem Nemci in Švedi, ki pa so glasovali proti sprejeti rešitvi. Zaščitne načrte naj bi tako unija uveljavila za obdobje od pet do deset let, ribiške flote pa bi lahko v določenih vodah lovile le omejeno število dni v mesecu. Ladje bodo pri tem podvržene rednim inšpekcijam, komisija pa bo lahko začasno ribiškim flotam celo prepovedala lov v določenih vodah.

Po predvidevanjih Evropske komisije naj bi zaščitni načrt pripomogel k temu, da bi se število polenovk letno zvišalo za 30 odstotkov, evropski komisar za kmetijstvo Franz Fischler pa pri tem načrtuje najstrožje ukrepe za nadzor. Načrt, ki so ga tokrat sprejeli, ostaja daleč za pričakovanji komisije. Fischler si želi v prihodnje zaščititi tudi druge ogrožene vrste, med njimi bokoplavutarice, morske liste in nekatere vrste morskih rakov.