EU ni dosegla cilja

Državam petindvajseterice ni uspelo doseči cilja, ki si ga je EU zadala leta 2001, da bi zvišala stopnjo zaposlenosti in se tako uspešno soočila z izzivi starajočega se prebivalstva, ugotavlja evropski statistični urad Eurostat.

Evropski voditelji so se leta 2001 v Stockholmu dogovorili, da naj bi bilo leta 2005 zaposlenih vsaj 67 odstotkov ljudi, starih od 15 do 64 let, s čimer bi pokrili vse višje stroške pokojnin in zdravstvenega zavarovanja zaradi starajočega se prebivalstva. Toda raziskava, ki jo je izvedel Eurostat, je pokazala, da je bilo leta 2005 v tej starostni skupini zaposlenih le 63,8 odstotka državljanov EU.

Cilj, ki si ga je unija zadala leta 2001, naj bi bil v skladu z lizbonsko strategijo, po kateri naj bi povezava postala bolj konkurenčna do leta 2010. Na področju zaposlenosti to pomeni, da naj bi bila slednja takrat 70,0-odstotna. Čeprav je bila ta številka določena pred širitvijo povezave, je unija ne bi dosegla, tudi če novink še ne bi bilo, poroča bruseljski spletni bilten EUobserver.

V območju evra denimo, v katerem ni nobene novinke, je bila zaposlenost 63,5-odstotna, kar je nižje od povprečja celotne EU. V Sloveniji pa je bila zaposlenost 66,0-odstotna oziroma 70,4-odstotna pri moških ter 61,3-odstotna pri ženskah.

Stopnja zaposlenosti med ženskami v starostni skupini od 15 do 64 let je sicer v EU znašala 56,3 odstotka, med moškimi pa 71,3 odstotka, je v letnem poročilu o stanju na evropskem trgu delovne sile sporočil evropski statistični urad Eurostat.

V starostni skupini od 55 do 64 let je zaposlenost v EU znašala 41 odstotkov, kar je manj kot leta 2000, ko je znašala 42,5 odstotka.

Stopnja zaposlenosti najvišja na Danskem

Stopnja zaposlenosti v starostni skupini med 15 in 64 leti je bila najvišja na Danskem (75,9 odstotka), Nizozemskem (73,2 odstotka), Švedskem (72,5 odstotka) in v Veliki Britaniji (71,7 odstotka), medtem ko so najnižje stopnje zaposlenosti zabeležili na Poljskem (52,8 odstotka), Malti (53,9 odstotka), Madžarskem (56,9 odstotka), v Italiji (57,6 odstotka) in na Slovaškem (57,7 odstotka).

Najvišjo stopnjo zaposlenosti med ženskami so zabeležili na Danskem (71,9 odstotka) in Švedskem (70,4 odstotka), na Malti pa je bila razlika med stopnjami zaposlenosti moških in žensk največja, in sicer 40-odstotna.

Raziskava je še pokazala, da so med državami članicami velike razlike pri deležu začasnega dela. Tako je denimo v Estoniji 2,7 odstotka začasno zaposlenih, na Irskem 3,7 odstotka ter na Malti 4,5 odstotka, medtem ko je največ ljudi z začasno zaposlitvijo v Španiji (33,3 odstotka), na Poljskem (25,7 odstotka) in Portugalskem (19,5 odstotka).

V celotni EU je začasno zaposlenih 15,0 odstotka žensk ter 14,0 odstotka moških. To razmerje v prid ženskam je Eurostat zabeležil v 17 od 25 držav članic EU, pri čemer so največje razlike med spoloma na Cipru (19,5 odstotka žensk in 9,0 odstotka moških), Finskem (20,0 odstotka žensk in 12,9 moških) ter v Belgiji (11,4 odstotka v primerjavi z 6,8 odstotki).
Lani je bila v EU skoraj vsaka peta nezaposlena oseba (oziroma 18,3 odstotkov vseh nezaposlenih) prvič na trgu dela. Na Finskem je mladih, ki ne uspejo najti zaposlitve, 8,9 odstotka ter v Nemčiji 9,2 odstotka, v Grčiji pa 37,3 odstotka ter v Italiji 33,6 odstotka, še navaja Eurostat.