'Treba je vlagati v ohranitev, okrepitev in nadaljnji razvoj evra'

Sistem pomoči v prvi vrsti vključuje razširitev obstoječega evropskega mehanizma plačilnobilančne pomoči državam brez evra na države z evrom in njegovo povečanje za 60 milijard evrov.

Poleg tega so države v območju evra pripravljene ta sredstva dopolniti s triletnim mehanizmom do 440 milijard evrov bilateralnih posojil, ki bo deloval po vzoru mehanizma posojil Grčiji, torej proporcionalno in usklajeno.

Ob tem dogovorjeni sistem vključuje Mednarodni denarni sklad (IMF), od katerega se pričakuje, da bo prispeval vsaj polovico deleža EU, torej vsaj 250 milijard evrov posojil. Prispevek EU in IMF tako skupaj znese 750 milijard evrov.

Države članice so se tako danes, kot piše v sklepih finančnih ministrov EU, odločile za "celovit sveženj ukrepov za ohranitev finančne stabilnosti v Evropi, ki vključuje evropski finančni stabilizacijski mehanizem s skupnim obsegom 500 milijard evrov".

Ta mehanizem temelji na obstoječi pogodbi EU in na medvladnem dogovoru držav v območju evra. Njegova sprožitev je odvisna od izpolnjevanja strogih pogojev, podobnih kot za posojila od IMF.

Mehanizem vzpostavljen, dokler bo treba varovati stabilnost evra

Pogodba namreč dopušča finančno podporo državam članicam v težavah, ki so jih povzročile izjemne okoliščine izven nadzora držav članic. "S takšnimi izjemnimi okoliščinami se soočamo danes, zato bo mehanizem vzpostavljen, dokler bo treba varovati stabilnost evra," piše v sklepih.

Španska finančna ministrica Elena Salgado, ki je v imenu španskega predsedstva EU vodila srečanje, je ocenila, da je bilo to zelo pomembno zasedanje. Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn pa je dejal, da se je še enkrat pokazalo, da EU najboljše odločitve sprejema ponoči.

Rehn je pojasnil, da je prvi, ki bo na vrsti za uporabo, mehanizem 60 milijard evrov, saj je to že uveljavljeni evropski instrument, s katerim ima Evropska komisija dolgoletne izkušnje pri posojanju denarja državam brez evra in je lahko sprožen zelo hitro.

Drugi mehanizem, ki predvideva do 440 milijard evrov posojil držav v območju evra, pa je medvladni dogovor po vzoru grškega mehanizma, zato je ta tudi dober primer za to, kako hitro je lahko sprožen – torej v nekaj tednih.

Komisar je pojasnil, da je tudi Evropska centralna banka sprejela "bistvene ukrepe", ki pa jih ni želel podrobneje razložiti, češ da je za to pristojen predsednik ECB Jean-Claude Trichet in mu ne želi skakati v zelje.

Ministri so od začetka kriznega zasedanja ob 15. uri v nedeljo tekmovali s časom, da bi dogovor dosegli pred odprtjem finančnih trgov v Aziji in prekinili napade svetovnih trgov, ki so po Grčiji udarili Španijo in Portugalsko ter ogrozili obstoj evra.

Španija in Portugalska sta sicer po besedah Salgadove danes na zasedanju izpostavili, da sta se zavezali k sprejetju dodatnih ukrepov za zmanjšanje primanjkljajev, da bi pomirili finančne trge.

ECB bo odkupovala dolgove

Evropska centralna banka (ECB) pa je danes napovedala več ukrepov, s katerimi želi zagotoviti stabilnost na finančnih trgih. Med ukrepi je možnost odkupovanja državnih in zasebnih obveznic v območju z evrom ter v dogovoru z nekaterimi svetovnimi centralnimi bankami tudi ponovna vzpostavitev operacij refinanciranja v dolarjih.

ECB bo prvič v zgodovini kupila obveznice od zelo zadolženih držav v območju evra in zadolženih zasebnikov iz teh držav. Ob tem bo izvedla posebne operacije za ponovno "vsrkanje" likvidnosti, ki jo bo namenila na trg obveznic, s čimer naj bi zagotovila, da bo položaj denarne politike ostal nespremenjen.

ECB želi z intervencijami na trgu državnih in zasebnih obveznic v evrskem območju zagotoviti "globino in likvidnost tržnih segmentov, ki so disfunkcionalni". V kolikšni meri bo ECB ukrep odkupa obveznic izvedla, bo odločil Svet ECB, je Evropska centralna banka danes objavila na svoji spletni strani.

Odločitev o intervenciji na trgu obveznic je ECB sprejela v luči zavez držav z evrom, da bodo izvedle vse potrebne ukrepe za dosego fiskalnih ciljev v letošnjem in prihodnjih letih za znižanje presežnega primanjkljaja, so dodali v sporočilu.

Ponovno refinanciranje v dolarjih

ECB se je poleg tega s centralnimi bankami ZDA, Velike Britanije, Švice in Kanade dogovorila o ponovni vzpostavitvi sistemov refinanciranja v dolarjih in bo s torkom začela izvajati začasne swap posle oz. zamenjavo valut. S tem želi izboljšati likvidnost na trgu dolarskih obveznic in preprečiti širitev napetosti na druge finančne trge.

Z zamenjavo deviz bo predvsem v Evropi preprosteje priskrbeti si dolarje ter zagotoviti zadostno preskrbo trgov z ameriško valuto. Poleg tega naj bi s tem preprečili širitev napetosti na ostale trge in finančne centre, pojasnjujejo v ECB. To je prvi primer od začetka finančne krize, da so centralne banke v usklajeni akciji na takšen način posegle na trge.

Japonska centralna banka je drugi trgovalni dan zapored v lastni bančni sektor poslala več milijard jenov, da bi zaradi krize v območju evra pomirila trge. Potem ko je v petek ponudila domačim bankam na voljo preračunano 17,4 milijarde evrov, jim jih je danes še dodatnih 16,7 milijarde evrov.

Tudi ECB si prizadeva zagotoviti likvidnost v območju evra. Tako naj bi si banke že ta teden pri ECB za šest mesecev izposodile toliko denarja, kot bodo želele. Poleg tega namerava ECB konec maja in konec junija bankam za po tri mesece ponuditi na voljo neomejene vsote denarja po fiksnih obrestnih merah.

Borze v Evropi in po svetu so se na odločitev odzvale pozitivno.

'Velik korak naprej'

Današnji dogovor o vzpostavitvi sistema za zagotovitev stabilnosti evra je resen odziv Evropske unije na krizo v območju evra in velik korak naprej, sta po srečanju v Evropskem parlamentu ocenila predsednik republike Danilo Türk in predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek.

"Kriza je resna, a tudi odziv EU je resen," je Buzek odgovoril na vprašanje, ali bo dogovor dovolj za pomiritev finančnih trgov in preprečitev najbolj črnega scenarija – razpada območja evra. Dogovor o vzpostavitvi sistema, ki predvideva do 750 milijard evrov v pomoč državam v območju evra, je po njegovih besedah "velik korak naprej", zato je glede usode evra "zelo optimističen".

Slovenski predsednik se je strinjal s to oceno in poudaril, da prvi odzivi svetovnih finančnih trgov pričajo, da so dogovor sprejeli kot ustreznega. Ob tem je menil, da območje evra na tej točki ni v življenjski nevarnosti, "vendar pa potrebuje nadaljnjo evolucijo". Na vprašanje, kako se Slovenija odziva na krizo območja evra, je odgovoril, da smo z našimi razpravami začeli razmeroma pozno in da niso bile zelo poglobljene.