EU: dosegli politični dogovor o financiranju za obdobje 2021–2027

Premagana je bila ena izmed zadnjih ovir na poti do prihodnjega sedemletnega proračuna Evropske unije, saj so pogajalci evropskega parlamenta, držav članic in evropske komisije dosegli politični dogovor. 

Iz največje stranke EPP so sporočili, da so se že od začetka pogajanj borili za večje financiranje nosilnih programov EU, ki se osredotočajo na raziskave, zdravje, Erasmus, zaščito zunanjih mej, humanitarno pomoč in kulturo, ter dodali, da so uspeli zagotoviti dodatnih 16 milijard evrov. 

Današnji dogovor povečuje nadzor parlamenta nad načrtovanim svežnjem za okrevanje po pandemiji, že prejšnji teden pa so dosegli kompromis glede pogojevanja izplačil s spoštovanjem vladavine prava. 

Poleg tega je v dogovoru načrt za uveljavitev novih lastnih virov v prihodnjih sedmih letih. Ta načrt je vključen v t.i. medinstitucionalni sporazum, ki je pravno zavezujoč, so navedli v parlamentu. Med novimi lastnimi viri je vir na podlagi nerecikliranih plastičnih odpadkov, ki naj bi ga uvedli že prihodnje leto. Drugi lastni vir, ki naj bi ga uvedli leta 2023, bi temeljil na shemi trgovanja z izpusti. Od leta 2024 načrt predvideva digitalno dajatev, od leta 2026 pa lastni vir na osnovi davka na finančne transakcije in finančni prispevek, povezan s korporativnim sektorjem.

Voditeljice in voditelji so se na zasedanju 21. julija, ki so se ga fizično udeležili, sicer dogovorili o splošnem proračunu v višini 1824,3 milijarde evrov. Sveženj, ki združuje večletni finančni okvir (1074,3 milijarde EUR) in izredna prizadevanja za okrevanje v okviru instrumenta Next Generation EU (750 milijard evrov), bo Evropski uniji pomagal pri obnovi po pandemiji covida-19 ter hkrati podpiral naložbe v zeleni in digitalni prehod.

Dogovor morajo dokončno potrditi še države članice in pa parlament. Pri potrjevanju bi lahko prišlo do težav, saj je Madžarska pretekli teden zagrozila z vetom. Premier Viktor Orban je predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen in predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu v pismu sporočil, da njegova država "ne more zagotoviti potrebnega soglasja". Moti jih predvsem pogojevanje črpanja sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Tudi slovenski evropski poslanci zadovoljni z dogovorom

"Pozdravljam, da smo prišli do dogovora, še posebej, ker ta dogovor popravlja "slab vtis", ki ga je pustil Evropski svet s svojim kompromisom letos poleti," je zapisal poslanec Milan Brglez (S&D/SD). Evropski parlament je z današnjim dogovorom po njegovem mnenju okrepil predvsem evropske programe, od katerih imajo državljani in državljanke EU takojšnjo in neposredno korist. Brglez pričakuje, da bosta drugi dve instituciji EU dogovor hitro potrdili in zaveze nadgradili tudi s konkretnim vložkom v ljudi in ključne programe za prihodnost evropskega povezovanja.

Romana Tomc (EPP/SDS) je prav tako pozdravila dogovor, s katerim so pogajalci dosegli povišanje sredstev za ključne programe EU, za digitalno agendo, podnebje, zdravje in mlade. Od vseh teh področij ima dodano vrednost prav vsa Evropska unija, ne le posamezne regije, poudarja evropska poslanka in dodaja, da bodo s sistemom lastnih sredstev stroške obresti zadolževanja držav prevzele evropske institucije. Z dogovorom so pogajalci dosegli tudi preprečitev večjih rezov v načrtovane in že utečene programe EU.

"Prihodnji evropski proračun seveda rabimo čim prej, države po covid-19 krizi rabijo svež denar, še prej pa celoten sveženj potrebuje enotno potrditev Evropskega sveta in potrditve v vseh nacionalnih parlamentih," je pri tem spomnila Tomčeva.

Franc Bogovič (SLS/EPP) je ocenil, da je danes sklenjeni dogovor nedvomno velik uspeh za Evropski parlament in njegove pogajalce. "Dosegli smo namreč znatno povišanje proračunskih sredstev za ključne evropske programe, kot so Obzorje Evropa, Erasmus+ in EU za zdravje (EU4Health), uspeli zagotoviti pravno zavezujočo izjavo o vzpostavitvi sistema lastnih virov, s katerimi bo EU odplačevala dolg za financiranje svežnja za okrevanje po pandemiji ter zagotovili zgodovinsko visok delež proračuna, namenjen za okolje in boj proti podnebnim spremembam," je pojasnil.

Ob tem je izrazil upanje, da v nadaljnjem postopku sprejemanja tega dosjeja ne bo prihajalo več do zapletov, predvsem s strani držav članic, ki morajo dogovor še ratificirati, saj je nujno čim prej zaključiti tudi pogajanja o vseh vsebinskih uredbah, ki so vezane na večletni finančni okvir.

Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba Renew/LMŠ) sta v skupni izjavi izpostavila, da je bil hiter dogovor med Evropskim parlamentom in Svetom EU nujen, da ne bi prišlo do zamud pri črpanju evropskih sredstev, nujnih za ublažitev zdravstvene, gospodarske in socialne krize. Poudarila sta, da je po vztrajnih zahtevah Evropskega parlamenta prišlo do povečanja sredstev pri nekaterih ključnih evropskih programih, bistvenih za razvoj prihodnje evropske družbe. Pri tem sta pozdravila predvsem povečanje sredstev za raziskave v okviru Obzorje, trikratno povečanje sredstev na programu za zdravstvo in 2,2 milijardi za Erasmus.

Joveva in Grošelj sta še omenila, da je današnji dogovor treba gledati tudi v luči nedavno dogovorjenega mehanizma za vezavo izplačil evropskih sredstev z vladavino prava, kar bo onemogočilo zlorabe evropskih sredstev in kršenje vladavine prava v državah članicah.

Evroposlanka Ljudmila Novak (EPP/NSi) je podobno kot njeni poslanski kolegi pozdravila povečanje sredstev za evropske programe. Čas je, da predvideni denar naposled vendarle pride v teh izjemno težkih časih do držav članic EU. "A omeniti je treba, da bodo države članice EU morale za črpanje tovrstnih sredstev predstaviti tudi kredibilne in ciljno usmerjene programe, ki jih v Bruslju pričakujemo do konca tega leta," je izpostavila. Ob tem je poudarila polno podporo dogovoru o spoštovanju načela vladavine prava kot pogoju za koriščenje sredstev. 

To, da dogovor o denarju sledi dogovoru o mehanizmu za zaščito EU sredstev iz prejšnjega tedna, je pozdravila tudi Tanja Fajon (S&D/SD). "Zelo sem zadovoljna z današnjim dogovorom, da z rekordno visokim proračunom v prihodnjih letih podpremo ključne prioritete unije za državljane. Veseli me, da smo po mesecih težkih pogovorov dosegli ambiciozen in progresiven večletni finančni okvir, kot tudi sklad za okrevanje, ki odgovarja na izzive današnjega časa in je ustvarjen po meri državljanov," je dodala.

Tudi ona je dodala, da jo posebej veseli, da je parlament zagotovil dodatni denar za ključne programe EU, med drugim tudi za večjo varnost ter boljše upravljanje zunanjih meja unije, za katerega je poročevalka.

Milan Zver (EPP/SDS) pa je izpostavil predvsem povečanje sredstev za program Erasmus+, za katerega je stalni poročevalec Evropskega parlamenta. Dogovor je z vidika tega programa po njegovih besedah dober.

"Čeprav si je Evropski parlament želel še večji znesek, je Erasmus+ med programi, ki so dosegli največje povečanje sredstev tako v primerjavi s trenutnim sedemletnim proračunom kot v primerjavi z julijskim dogovorom med državami članicami," je poudaril. Iz julijskega predloga 21,2 milijarde evrov so uspeli znesek dvigniti na 23,4 milijarde. "Pozdravljam tudi dogovor o uvedbi novih lastnih virov ter o večji vlogi Evropskega parlamenta pri nadzoru porabe sklada za okrevanje," je dodal.