EU je s potrditvijo svežnja petih milijard evrov v okviru načrta za oživitev evropskega gospodarstva dokazala, da se je sposobna odzivati na krizo tudi na evropski ravni, je danes po koncu vrha EU v Bruslju poudaril premier Borut Pahor. Slovenija je z dogovorom zadovoljna, je dejal.
Premier je tudi pojasnil, da je prevladalo prepričanje, da nov val fiskalnih spodbud za zdaj ni potreben. EU bo v nekaj mesecih odločila, ali bodo potrebni novi ukrepi, ko bo bolj jasno, kakšen učinek so imeli dosedanji. Na drugi strani Atlantika sicer ZDA pozivajo k še več finančnim injekcijam.
"Ko poslušam druge kolege, lahko rečem, da Slovenija ukrepa pravočasno in preudarno, sicer ni popolna, a ravnala je zelo modro, ko se ni zaletela v ukrepe, ki bi zelo povečali proračunski primanjkljaj," je ocenil Pahor in dodal, da je s slovenskim ravnanjem zadovoljen. "Kriza bo globlja in daljša, kot je sprva mislila večina politikov," je še poudaril.
Premier je posebej izpostavil tudi naporna usklajevanja stališča EU za vrh industrijsko najrazvitejših in hitro rastočih gospodarstev v okviru skupine G20. "EU je uskladila jezik," je poudaril in dodal, da je zlasti pomembna zaveza, da bodo vsi finančni trgi in vse institucije podvržene nadzoru.
Dogovor dosežen
Vrh EU je dosegel dogovor o podvojitvi kriznih sredstev Mednarodnega denarnega sklada na 500 milijard dolarjev. EU bo prispevala 75 milijard evrov, delitev bremen med članicami pa bo potrjena pozneje.
Slovenija naj bi prispevala približno 270 milijonov evrov, saj se bodo prispevki obračunavali po merilu kvot držav v IMF. "Gre za prenašanje deviznih rezerv. To ni svež denar niti neposredno davkoplačevalski denar," je ob tem poudaril minister za finance Franc Križanič.
Teh 75 milijard evrov je kompromis med zahtevami ZDA, ki naj bi EU pozivale k prispevku 150 milijard dolarjev, in prvotnimi načrti EU, da bi prispevala 75 milijard dolarjev.
Vrh EU se je v sklepih zavezal za "bistveno povečanje sredstev IMF, tako da bo sklad lahko svojim članicam, če bodo izkusile plačilnobilančne težave, pomagal hitro in prožno". "Posojanje IMF mora biti usmerjeno in prilagojeno, tako da bo okrepljena spodobnost sklada za preprečevanje in odzivanje na krizo," piše v sklepih.
"Za specifično krizno pomoč so države članice EU na prostovoljni podlagi pripravljene zagotoviti hitro začasno pomoč za posojilno zmogljivost IMF v obliki posojil, ki bi skupaj znašala 75 milijard evrov," piše v sklepih vrha EU.
KOMENTARJI (4)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.