ESS potrdil krizno shemo skrajšanega delovnika

Kot je na novinarski konferenci po seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, so socialni partnerji danes soglasno sprejeli predlog zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas. O njegovi vsebini bodo v prihodnjih dveh tednih opravili javno razpravo in medresorsko obravnavo, vlada pa ga bo nato obravnavala v prvem tednu februarja in ga poslala v zakonodajni postopek po skrajšanem postopku, da bo lahko začel veljati v najkrajšem času, je napovedal.

S predlogom zakona želijo po ministrovih besedah zaščititi delovna mesta in pomagati podjetjem, da bodo lažje prebrodila krizo, ki se v nekaterih industrijskih panogah napoveduje za letos. V skladu z zakonom bo lahko vlada v primeru, da se take napovedi v gospodarstvu uresničijo, aktivirala shemo, po kateri bodo lahko podjetja, ki zaposlenim ne bodo mogla zagotavljati dela, upravičena do delnega povračila nadomestila plače delavcev za skrajšani delovni čas.

Potrditev stalne krizne sheme na ESS je razveselila predvsem delodajalsko stran. Kot je dejal Mitja Gorenšček iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je bila to zanje danes glavna tema. "To je zakon, ki smo si ga želeli že od leta 2020 in ga predlagali tudi preteklim vladam po vzoru drugih nam konkurenčnih držav, kot so Avstrija, Nemčija in Francija," je poudaril.

Sindikati za dvig minimalne plače za 3,5 odstotka, sicer bo padla pod prag tveganja revščine

Povsem na nasprotnih bregovih pa sta bili sindikalna in delodajalska stran v razpravi o letošnjem dvigu minimalne plače. Medtem ko so prvi predlagali, da bi morala letošnja uskladitev minimalne plače glede na realne razmere v gospodarstvu znašati 3,5 odstotka, so se na drugi strani delodajalci zavzeli za dvig zgolj v višini inflacije.

Kot je pojasnila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič, je za sindikalno stran zakonsko določen minimalni dvig minimalne plače v višini inflacije nedopusten, saj bo plača v tem primeru po njihovih izračunih padla pod minimalne življenjske stroške oz. pod prag tveganja revščine, ki znaša 903 evre. Podobno je opozoril tudi Počivavšek. "Menimo, da so podani vsi razlogi za to, da se uskladitev izvede v višini 3,5 odstotka. Makroekonomski kazalci so takšni, da bi to omogočali. Imamo rekordno nizko število brezposelnih, izjemno visoko stopnjo zaposlenih, rastočo neto dodano vrednost in relativno nizko inflacijo, kar pomeni, da se pogovarjamo o relativno nizkih zneskih," je dejal.

Minister Mesec, ki bo sprejel končno odločitev o višini uskladitve minimalne plače, pa je povedal, da je prisluhnil argumentom obeh strani. "O njih se bom naslednji teden še enkrat pogovoril s koalicijo in potem sporočil končno odločitev," je napovedal. Dejal je, da je sprejel tudi zavezo, da bo ministrstvo do 30. septembra letos pripravilo nov izračun minimalnih življenjskih stroškov, nato pa s socialnimi partnerji opravilo temeljito razpravo o ustrezni višini plač.