Številne evropske države se uspešno upirajo pretirani regulaciji, ki jo uvaja Evropska unija, Slovenija pa slepo sledi uredbam in ob večjem uspehu veselo uveljavlja vedno nove. Prebivalci se tako vse prevečkrat počutimo kot majhni otroci, ki jih na vsakem koraku ’nadzira’ mama oziroma država. Pretirana regulacija tako počasi omejuje našo svobodo do proste izbire, kar na dolgi rok ne prinaša pozitivnih posledic.
Uvedba enotne embalaže tobačnih izdelkov, ki naj bi jo Slovenija uvedla s 1. januarjem 2020, v številnih državah, ki so jo že uvedle, še ni prinesla konkretnih pozitivnih rezultatov, kažejo raziskave. A Slovenije to ne prepriča. Ne prepriča je niti to, da več kot tretjina članic Evropske unije nasprotuje uvedbi enotne embalaže. Uvedle je ne bodo niti naše sosede, torej bo, če bo Slovenija udejanjila svoje načrte, postala izoliran otok. Zakaj torej Slovenija slepo sledi direktivam, ki se jim druge, njej primerljive države, upirajo? Smo res postali bolj papeški od papeža?
Posledice uvedbe enotne embalaže bodo namreč vse prej kot pozitivne. Si predstavljate, da želite kupiti svojo najljubšo čokolado, pa ne veste, katera je, saj so na trgovski polici vse čokolade v enaki embalaži? Kaj pa vaša najljubša pijača? Bi jo prepoznali v množici enakih? Bi tvegali in kupili kar eno, v upanju, da bo prav tista, ki jo iščete? Ali bi se raje zapeljali k sosedom, kjer bi nakupili izdelke na zalogo? Se lahko ponovijo 80. leta, ko smo čez mejo hodili po priljubljena oblačila in sladkarije, ki jih pri nas nismo dobili? Kaj si sploh lahko obetamo ob uvedbi enotne embalaže? Kaj se bo zgodilo?
Uvedba enotne embalaže bo močno vplivala na nemški izvoz in trgovinsko povezanost s Slovenijo, so pojasnili v Slovensko-nemški gospodarski zbornici, kjer so prepričani, da bo ta ukrep prej vodil k ilegalni trgovini in s tem škodil legalnemu trgu. Kot še dodajajo, se bo Nemčija uvedbi enotne embalaže odpovedala.
Z uvedbo enotne embalaže se ne strinjajo niti v Trgovinski zbornici Slovenije. Kot so povedali, so si že ob sprejetju zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov prizadevali, da se v slovenski pravni red prenesejo zgolj zahteve t. i. tobačne direktive, vendar je predlagatelj zakona vztrajal na ostrejših ukrepih. "Menimo, da bi Slovenija morala pri oblikovanju svoje trošarinske in drugih politik spremljati ureditev v sosednjih državah, saj bi s tem preprečili odliv nakupov v sosednje države, zaradi česar izgubljata tako trgovina kot tudi državni proračun," so zapisali v Trgovinski zbornici.
V Petrolu si želijo predvsem predvidljivega in odprtega poslovnega okolja, zato zagovarjajo razumno regulacijo. "Predvidljivo in odprto poslovno okolje med drugim pomeni tudi, da naj bo slovenski trg podobno reguliran, kot so primerljiva tržišča v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. V kolikor bo Slovenija kot prva uvedla tako rigorozni ukrep, kot je enotna embalaža za tobačne izdelke, bo postala izoliran otok v Srednji Evropi, kar bo zagotovo vodilo v upad prodaje v tranzitu in turizmu ter v povečanje trgovine na črno. Ocenjujemo, da bi se v segmentu tranzita prodaja zmanjšala, kar bi pomenilo tudi upad prihodkov za trgovce in posledično nižje trošarinske prihodke v proračun," pravijo in dodajajo, da bi bilo za Slovenijo sprejemljivo, da enotno embalažo uvede šele takrat, ko bodo to storile tudi vse Sloveniji primerljive in sosednje države.
Slovenci: Uvedba enotne embalaže nepomembna
Da je uvedba enotne embalaže nesmiselna in nepomembna, se strinjajo tudi številni Slovenci. Inštitut za svobodno kritiko Libertas je maja in junija letos namreč izvedel anketo med Slovenci o uvedbi enotne embalaže. Po mnenju 67 % prebivalcev je ta nepotrebna, 65% pa jih meni, da gre za slabo izkoriščanje državnih sredstev, medtem ko jih 47 % meni, da bodo zaradi omenjene uvedbe ljudje v trgovini ali kiosku težje prepoznali svojo blagovno znamko.
Prav tako je več kot ¾ (76 %) prepričanih, da enotna embalaža ne bo pripomogla k zmanjšanju kajenja. 70 % ljudi meni, da je glavna težava obravnave kajenja mladoletnih v Sloveniji slabo izvrševanje omejitve prodaje tobačnih izdelkov mladoletnikom, ne pa predpisi o embalaži tobačnih izdelkov. 73 % jih tudi meni, da mora država prenehati z uvajanjem regulacije in začeti z izobraževanjem, če želi zmanjšati kajenje, saj imamo že dovolj zakonov glede tobačnih izdelkov.
Anketirani tudi menijo, da je enotna embalaža v primerjavi z ostalimi področji najmanj pomembna. Le 26 % jih namreč meni, da bi morali nadaljevati in uveljaviti enotno embalažo leta 2020. 54 % bi jo ukinilo, 20 % pa bi jo preložilo, dokler ne bo več dokazov iz Avstralije.
Je pa 51 % tudi prepričanih, da se država ne bo ustavila le pri enotni embalaži za cigarete, temveč jo bo v prihodnosti uvedla tudi drugje.
Dejstvo je, da so Slovenci prepričani, da želi država preveč posegati v posameznikovo življenje, saj želi vplivati na to, kaj bodo jedli, pili in tudi, ali bodo kadili. Smo se res tako nesposobni odločiti, kaj je za nas dobro in kaj ne? Kaj menite vi?
KOMENTARJI (61)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.