Kako lahko Trump izkoristi energetsko odvisnost Evrope od ZDA?

Koliko prevladajo energetski interesi države nad usmeritvami predsednikov držav, kot so zavezanost čisti energiji ali naftnim lobijem? Kot poudarja Klemen Grošelj, varnostni strokovnjak in nekdanji evropski poslanec, ki je v Bruslju deloval tudi v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, je cilj ZDA bil in bo ostal energetska samozadostnost po sprejemljivih, torej tržno konkurenčnih cenah in zanesljiva dobava energije gospodinjstvom in gospodarstvu.   

"In okoli tega se je in se bo vrtela energetska politika ameriških predsednikov. Lahko bodo poudarki različni, morda večji poudarek na fosilnih ali obnovljivih virih, ampak cilj bo ostal enak. Energetski sistem, ki bo ameriško gospodarstvo oskrboval s potrebnimi količinami energije, po konkurenčnih cenah in zanesljivo oziroma brez motenj in cenovnih šokov," pojasnjuje.  ZDA poleg tega težijo k čim večji ravni energetske samozadostnosti. Zato uvajajo najsodobnejše, tudi sporne tehnologije, kot je fracking, vse s ciljem doseganja navedenega cilja. To jim posledično daje tudi svobodo delovanje globalne sile, dodaja.   

Evropa energetsko močno odvisna od uvoza iz ZDA 

Kako lahko volitve v ZDA v energetskem smislu vplivajo na Evropo? Kot spomni Grošelj, so ZDA s tehnologijo frackinga postale največja proizvajalka nafte na svetu, če ne največja, pa med največjimi. Postale so tudi izvoznice utekočinjenega zemeljskega plina (LNG). ZDA so praktično postale energetsko samozadostne, z manjšim deležem uvoza nafte iz Kanade. ZDA so po letu 2022 postale tudi pomembna izvoznica LNG. EU je tako v prvi polovici 2024 kar 48% svoje porabe zemeljskega plina pokrivala z uvozom iz ZDA. Globalno ZDA pokrivajo 20% svetovnega trga LNG in 20% globalne proizvodnje nafte. 

Torej lahko zaključimo, da je EU v letih po 2022 svojo odvisnost od ruskega zemeljskega plina nadomestila z odvisnostjo od uvoza iz ZDA, izpostavlja. "Kar EU ne glede na vse postavlja v tvegan položaj tako v odnosu glede nihanja cen, kot tudi v odnosu zanesljivosti oskrbe," ocenjuje.  Vsekakor načrt diverzifikacije virov v EU ni uspel. Sam šteje to kot enega največjih neuspehov odhajajoče komisije pod vodstvo Ursule von der Leyen, ki je v celoti zanemarila možnost izrabe lastnih virov zemeljskega plina v EU na primer v Vzhodnem Sredozemlju.   

Kaj če na oblast pride Harrisova in kaj če Trump? 

Če bo njegova naslednica Kamala Harris, ta sicer od nekdaj velja za veliko zagovornico obnovljivih virov energije in čiste energije, a je napovedala zgodovinsko pridobivanje domače nafte, da ZDA ne bo odvisna od tujih trgov, prav tako, ker želi na svojo stran volivce v Pennsylvaniji, ni več podpornica prepovedi frackinga. Kaj to napoveduje?  

Kot meni Grošelj, so to klasične predvolilne obljube, predvsem namenjene zveznim državam, kjer fracking in naftna industrija pomenita pomemben vir dohodka in jih pač želi Harrisova na ta način pridobiti na svojo stran oziroma podporo volivk in volivcev v teh državah: "Sam verjamem, da bo politika ZDA na področju energije ostala bolj ali manj nespremenjena, seveda bomo priča takšnim in drugačnim manj ali bolj populističnim pobudam, a osnovna smer bo ostala enaka."

Če pride na oblast Trump, pa zelo odkrito napoveduje podporo naftnemu lobiju in fosilnim gorivom. Kaj bo to pomenilo za dogajanje tako na globalnih trgih kot na evropskem? Kaj to pomeni za prizadevanja zelenega prehoda v svetu?  Kot meni Grošelj, je ta podpora predvsem retorična: "Če energetski vir ne bo konkurenčen, ga pač še taka retorična Trumpova podpora ne bo ohranila." Kot svari, bi bila večja težava, če bi Trump v okviru carinskih in trgovinskih vojn, ki jih napoveduje, začel izkoriščati našo EU energetsko odvisnost, kot mehanizem pritiska na EU. 

Odhod Bidna in posledice na trg zelene energije 

Kakšne posledice za energetski trg čiste energije v ZDA bo imel odhod Bidna, ki je slovel kot njihov največji zagovornik doslej, in ali se bodo te prelivale tudi drugam po svetu? Kot pojasnjuje Grošelj, so ZDA so v okviru Zakona o zmanjševanju inflacije poskušale z vrsto subvencij in predvsem davčnih olajšav pritegniti tuje investicije v zelene tehnologije, ki bi ZDA omogočile, da bi imele v tej niši tehnološko in konkurenčno prednost pred drugimi državami sveta.   

V tem okviru so bile teh ugodnosti deležne tudi industrije vezane na obnovljive vire, kot so investicije v baterije in hranilnike energije, vetrne elektrarne itd. A kot izpostavlja, se je kot velika ovira pri tem izpostavila slaba in dotrajana infrastruktura v ZDA: "Glede na dosegljive podatke v ZDA obnovljivi viri dosegajo 20% celotne porabe energije. Ključno orodje, ki je na voljo zvezni oblasti v ZDA glede razvoja energetskega sistema so mehanizmi, kot so davčne olajšave, v manjši meri subvencije in pa seveda ključna okoljska zakonodaja oziroma regulacija. Zvezne države so pri svoji energetski politiki namreč precej samostojne in tako imate velike razlike med zveznimi državami. Tako Kalifornija velja za najnaprednejšo na področju OVE," pojasnjuje. 

A kot poudarja, ne smemo pozabiti, da je vloga trga in konkurenčnost energetskega vira ključni dejavnik v ZDA: "Seveda lahko imajo posegi zvezne vlade določen vpliv, a ta ne odtehta tržnega učinka." Nazoren je bil primer Trumpove podpore rudarskim podjetjem, ki pa na koncu ni imel nikakršnega vpliva na obseg kopanja in porabe premoga, spomni. Ta je upadala in se je v zadnjih letih stabilizirala, predvsem zaradi potreb ameriških elektroenergetskih podjetij po stabilizaciji elektroenergetskega sistema ZDA. Ključen učinek te politike  v svetu, kolikor je pomembnejši vpliv na tehnološko tekmo glede tega, kateri del sveta bo imel tehnološki primat na področju zelenih tehnologij vključujoč seveda tudi tehnologije vezane na izrabo obnovljivih virov energije. Drug dejavnik pa je seveda odnos in stališča ZDA glede globalnega boja proti podnebnim spremembam, našteva. 

Največji izziv za ZDA zaostanek za Kitajsko 

Boj za omejevanje učinkov podnebnih sprememb, bo, če se na oblast zavihti Trump, doživel gotovo določen udarec, a tisto kar bo dejansko največji izziv tako za ZDA, kot Trumpa je očitno tehnološko nazadovanje in zaostanek za Ljudsko republiko Kitajsko (LRK), opozarja. Kot svari, se tako EU, kot tudi ZDA  soočajo z resnim in očitnim tehnološkim zaostankom za LRK, ki med drugim ne glede na vse ogromno vlaga v tehnologije povezane z zelenim prehodom: "In tega dejstva pač ne morejo spremeniti niti carinske vojne niti drugi omejevalni ukrepi, o katerih tako pogosto govori Trump. Če bodo ZDA in EU želele ohraniti globalno konkurenčnost lastnih gospodarstev, bodo pač morale sprejeti tehnološki izziv LRK in začeti obsežna vlaganja v znanje, nove tehnologije in razvoj sodobne infrastrukture. Zrele zelene tehnologije v navezi z umetno inteligenco (UI) in digitalizacijo bodo sprožile novo tehnološko revolucijo, kateri niti ZDA niti EU pač ne bodo mogle konkurirati z zastarelimi tehnologijami 20. stoletja."