'384 milijonov za Slovenijo velik zalogaj'

Države v območju evra bodo Grčiji iz dolžniške krize pomagale glede na njihovo udeležbo v kapitalu Evropske centralne banke (ECB). Slovenija bo pri usklajenih bilateralnih posojilih prispevala 0,48-odstotni delež, kar znese 384 milijonov evrov. Zakonske podlage za posojilo naj bi pripravila do konca junija.

Po mnenju direktorja Umarja Boštjana Vasleta je številka, da bo Slovenija Grčiji za rešitev dolžniške krize v prihodnjih treh letih namenila 384 milijonov evrov, velik zalogaj. "Smo pa v Sloveniji še relativno daleč od grškega scenarija." Obenem je opozoril, da je konsolidacija javnih financ v Sloveniji sedaj resnično nujna. Možnosti za nadaljnje pomoči so, kot je dodal, zelo omejene. "Na račun pomoči Grčiji bo verjetno treba rezerve poiskati drugje." Pojasnil je, da ne gre za nova sredstva, temveč za prenos sredstev iz obstoječih programov.

Grški scenarij ima po njegovem mnenju v ozadju dva dejavnika: izredno poslabšanje makroekonomskih razmer in veliko povečanje dolga v enem letu ter zavajanje javnosti oziroma nepravilno prikazovanje podatkov. "Tega drugega dejavnika zaenkrat v Sloveniji še ni, poslabšanje javnofinančnega stanja v Sloveniji oziroma delež dolga pa je kljub močnemu povečanju ostal relativno nizek," je dejal. Povzel je, da gre slednje pripisati dobremu izhodiščnemu stanju oziroma nizkemu deležu dolga v bruto domačem proizvodu, ki smo ga imeli pred krizo, a hkrati opozoril, da je bilo to povečanje lani med največjimi v EU.

Na slovenskem ministrstvu za finance v tem trenutku ne želijo podrobneje komentirati slovenske pomoči Grčiji.

Največ bo dala Nemčija

Levji delež oziroma nekaj manj kot 28 odstotkov sredstev, kar predstavlja 22,4 milijarde evrov, bo dala Nemčija. Vlada kanclerke Angele Merkel je danes že potrdila predlog zakona o posojilu, ki ga bo po nujnem postopku poslala v parlamentarno proceduro. Oba domova nemškega parlamenta naj bi o zakonu glasovala v petek.

Drugi največji delež pomoči bo prispevala Francija – 16,8 milijarde evrov. Sledita Italija s 14,7 in Španija z 9,8 milijarde evrov pomoči. Nizozemska bo prispevala 4,7, Belgija 2,9, Avstrija 2,3, Portugalska nekaj več kot dve, Finska 1,5, Irska 1,3, Slovaška 0,8, Luksemburg 0,2, Ciper nekaj manj kot 0,2, Malta pa nekaj manj kot 0,1 milijarde evrov pomoči.

Finančni ministri držav v območju evra so odločitev o sprožitvi mehanizma 110 milijard evrov posojil Grčiji v prihodnjih treh letih sprejeli v nedeljo v Bruslju. Države v območju evra bodo v treh letih prispevale 80 milijard evrov, Mednarodni denarni sklad (IMF) pa preostalih 30 milijard evrov.

Umik s finančnih trgov?

Dogovor o mehanizmu posojil Grčiji predvideva, da bi se država za 18 mesecev popolnoma umaknila s finančnih trgov, si v tem času z doslednim izvajanjem varčevalnega načrta spet pridobila zaupanje in si bila nato spet sposobna sama izposojati denar za poplačilo dolžniške krize, so danes v Bruslju pojasnili viri pri EU. Razložili so tudi, da je mehanizem 110 milijard evrov posojil največ, kar so države v območju evra in IMF pripravljeni prispevati. Tako torej nihče ne pričakuje, da bo Grčija dejansko potrebovala toliko denarja za izhod iz dolžniške krize. Nasprotno – po letu in pol naj bi bila že sposobna si sama izposojati denar na trgih.

Države v območju evra bodo sicer Grčiji predvidenih 80 milijard evrov v treh letih posodile v 12 obrokih. Prvi bo izveden sredi maja in naj bi znašal okoli 8,5 milijarde evrov, kolikor grška vlada potrebuje za izdajo desetletnih obveznic, ki zapade 19. maja. Vsak obrok bo morala evroskupina posebej odobriti. Natančen razrez posojil po obrokih po navedbah virov še ni znan in bo odvisen od sprotnih potreb grške vlade. Ker je bil mehanizem sprožen pod strogimi pogoji, bodo Evropska komisija, Evropska centralna banka in IMF pred vsakim obrokom ocenili uresničevanje teh pogojev.

"Države v območju evra niso podpisale praznega čeka," so poudarili viri pri EU in dodali, da bo "nadzor bistveno okrepljen" s pogostimi obiski misij EU in IMF v Atenah ter da bo denar zagotovljen, če bo Grčija izpolnila pogoje. Nato bo evroskupina o sprostitvi vsakega obroka odločila s soglasjem, ki je po navedbah virov "posebne vrste", saj nobene države ni mogoče prisiliti, naj posodi denar, če meni, da Grčija ni naredila domače naloge, obenem pa nobena država ne more preprečiti, da preostale članice območja evra Grčiji posodijo denar.

Vprašanje obrestnih mer je v dogovoru po navedbah virov rešeno po načelu solidarnosti. Če si bo katera država morala na trgu izposoditi denar po višji obrestni meri, kot ga bo naprej posodila Grčiji, bodo njeno izgubo pokrile preostale države v območju evra s svojimi donosi. Kar bo ostalo, pa se bo mednje razdelilo sorazmerno v skladu z njihovim prispevkom. Vsaka država v območju evra si bo denar na trgih izposodila po obrestnih merah, ki zanjo veljajo, nato pa bo zbran denar posojen Grčiji po enotni obrestni meri, ki bo znašala okoli pet odstotkov, a bo natančno določena na dan nakazila posojil. Problematična je Portugalska, ki si sama denar na trgih izposoja po skoraj šestodstotni obrestni meri.

Glede vloge zasebnih bank so viri pri EU danes pojasnili, da ni bila podana nikakršna formalna zahteva, a da se od bank pričakuje, da bodo Grčijo obravnavale drugače, kot so jo doslej. V povezavi s srečanjem voditeljev evroskupine, ki bo v petek zvečer, pa so viri pri EU danes povedali, da se od njih ne pričakujejo nikakršne tehnične odločitve v povezavi z mehanizmom podpore Grčiji, temveč premislek o tem, kar se je zgodilo, in o naukih za prihodnost.

'Umetno' omogočanje posojil

Odbor izvršnih direktorjev IMF bi lahko posojilo v vrednosti 30 milijard evrov za pomoč Grčiji potrdil še ta teden, je sporočil generalni direktor Dominique Strauss-Kahn. "Naša skupna prizadevanja bodo prispevala k stabilnosti evra, koristila bodo celotni Evropi in bodo pomagala promovirati globalno finančno stabilnost in zagotoviti okrevanje globalnega gospodarstva," je sporočil in dodal, da so ga načrtovani ukrepi grške vlade za rešitev javnofinačne krize prepričali. "Prepričani smo, da bodo ti ukrepi, vključno s trdno zavezo grške vlade, da jih bo uveljavila, grško gospodarstvo vrnili na stare tirnice in obnovili zaupanje trgov."

ECB pa do nadaljnjega ne bo upoštevala ocen bonitetnih agencij na grški dolg, kar pomeni, da bodo lahko banke v Grčiji in drugod kljub slabim ocenam bonitetnih agencij dostopale do gotovinskih posojil ECB s pomočjo državnih obveznic in drugih finančnih instrumentov. Podlaga za odločitev je bila močna zaveza grške vlade, da bo v celoti uresničila začrtani program varčevalnih ukrepov in strukturnih reform.

Vodilna svetovna bonitetna agencija Standard&Poor's je oceno za grški državni dolg minuli teden namreč znižala na raven ničvrednosti, kar je dodatno spodbudilo rast obresti na grške državne obveznice na mednarodnih finančnih trgih. Obrestna mera na desetletne obveznice je danes padla na 8,715 odstotka, na dvoletne pa na 10,362 odstotka, potem ko je za desetletne obveznice minuli teden dosegla 11,142 odstotka, na dvoletne pa celo 21 odstotkov.

Eksplozija pred banko v Atenah

V luči krize je pred poslovalnico banke HSBC v Atenah eksplodirala doma narejena bomba. Ranjenih ni bilo, poškodovano je pročelje stavbe. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče, sumijo pa nasprotnike napovedanih vladnih varčevalnih ukrepov.

Grčija je morala v zameno za odločitev o sprožitvi mehanizma 110 milijard evrov posojil, ki so jo v nedeljo v Bruslju sprejeli finančni ministri držav v območju evra, sprejeti ambiciozne ukrepe za fiskalno konsolidacijo in izvedbo strukturnih reform, potrebne za zmanjšanje okoli 300 milijard evrov dolga in 30 milijard evrov primanjkljaja.

Atene prvi del posojil potrebujejo še pred 19. majem, ko zapade izdaja desetletnih grških obveznic v višini skoraj devetih milijard evrov. Vir pri grški vladi je potrdil, da bo Grčija finančno pomoč prejela pravočasno, da bo pokrila omenjeni dolg devetih milijard evrov. "Potrebujemo devet milijard evrov do 19. maja, denar bo prispel pravočasno," je zagotovil.

Bodo grešnike kaznovali?

Grški predsednik Karolos Papulias medtem meni, da bi morali vse grešnike, ki so se v minulih desetletjih izogibali plačevanju davkov in so na ta račun obogateli, poklicati na odgovornost. Danes se je sestal z grškim premierjem Georgeom Papandreujem, srečanje pa je predvajala tudi grška televizija. Papandreu je ob tem dejal, da se je med prebivalci zasidral občutek, da veliko grehov v državi ostane nekaznovanih. ''Tako ne more iti naprej, v državi moramo doseči politično in družbeno soglasje, da je ostre varčevalne ukrepe potrebno uresničiti. Zdaj imamo priložnost, da moderniziramo državo."