EK: Delo je v Sloveniji preveč obdavčeno, nepremičnine pa premalo

Mednarodne institucije Sloveniji svetujejo, naj razbremeni obdavčitev dela in uvede rasti prijaznejšo davčno strukturo.

Tako so zapisali v novi ekonomski publikaciji, saj ocenjujejo, da trenutna pravila slabo vplivajo na rast našega BDP. 

Publikacija upošteva učinek nedavnih ukrepov in jih primerja z alternativnimi scenariji ter predstavlja potencialne izgube in sinergije. 

Iz makroekonomskega modela Evropske komisije QUEST izhaja, da bi bil premik obdavčitve dela proti obdavčitvi kapitala manj ugoden za gospodarsko rast kot premik proti obdavčitvi nepremičnin, ki je v Sloveniji razmeroma nizka. 

Medtem ko makrosimulacijski model davčnih ugodnosti EUROMOD kaže, da znižanje obdavčitve dela lahko zniža neenakost dohodkov in poveča razpoložljivost delovne sile, so sporočili iz EK.

Poročilo ugotavlja, da je pri nas davčni pritisk na povprečne plače višji kot v drugih državah EU, čeprav bi lahko zmanjšanje skupne davčne obremenitve dela, zlasti za ranljivejše skupine, in povečanje spodbud za delo, izboljšalo potencialno rast. 

Analize so se lotili potem, ko je 18. junija lani ministrstvo za finance objavilo načrt z ukrepi za znižanje davka na delo. Glavni cilj predloga je bil znižanje stroškov dela z znižanjem dohodnine. Nekoliko spremenjeno različico predloga je nato parlament sprejel oktobra lani. 

Da bi delno nadomestili izgube prihodkov, je finančno ministrstvo predlagalo zvišanje davkov na kapitalski dobiček, najemnino in dohodek podjetij. Kljub temu da "razvrstitev davkov in rasti", ki jo je opravil OECD, kaže, da je slednji davek rasti najbolj neprijazen in to podpira tudi veliko teoretične in empirične literature, iz katerega je razvidno, da lahko to negativno vpliva na naložbe, neposredne tuje naložbe in podjetništvo. 

Kot alternativo torej raziskovalci predlagajo višjo obdavčitev nepremičnin, ki da bi imela le manjši negativen vpliv na BDP, ki bi se predvsem sprva odrazil v manj investicijah v nepremičnine. Kot dodajajo, pa bi se z višjo obdavčitvijo nepremičnin tudi upočasnila rast njihovih cen. Spominjajo pa, da smo pri nas že imeli vročo razpravo o obdavčitvi nepremičnin, ki pa rezultata v obliki davka še nima. Kot davke, ki ob povišanju manj škodujejo gospodarski rasti, pa izpostavljajo še davke na porabo in onesnaževanje.

Izpostavljajo tudi, da simulacije kažejo, da lahko nižja obdavčitev dela in vpeljava davka na nepremičnine zmanjša neenakost in pozitivno vpliva na ponudbo delovne sile.

Zaključujejo pa, da davčni scenariji, ki so jih preigravali, ne koristijo skupini z najnižjimi prihodki, zato bi morali spremembe spremljati ukrepi iz naslova pomoči najbolj ranljivim skupinam.