Svet Evropske centralne banke (ECB) je v preteklih letih sprejela niz ukrepov za spodbuditev zelo nizke inflacije in šibke gospodarske rasti, ki pa še niso dali dovolj učinka. Gibanje cen v območju evra je februarja znova zdrsnilo v negativno območje; cene življenjskih potrebščin so na letni ravni upadle za 0,2 odstotka.
Ekonomisti so bili zato prepričani, da bo osrednja denarna ustanova v območju evra, ki je imela na mizi najnovejšo napoved gibanja inflacije in gospodarske rasti, znova ukrepala. Veliko vprašanj je bilo o tem, ali bodo ukrepi dovolj koreniti, da bodo delovali in da bodo prepričali trge. V preteklosti so jih nekajkrat razočarali.
Kaj je bilo pričakovano in kaj ne?
A danes je ECB sprejela obsežen paket ukrepov. Znižanje ključne obrestne mere ni bilo pričakovano, povečanje obsega mesečnih odkupov obveznic pa se je napovedovalo, a se je omenjala številka 70 milijard evrov. V Frankfurtu so šli še dlje in obseg odkupov s 60 milijard evrov mesečno povečali na 80 milijard evrov.
Analitiki so sicer ugibali tudi o možnosti, da bi lahko ECB program odkupovanja obveznic podaljšala prek marca prihodnje leto, ko naj bi se, če bi razmere to dovoljevale, po sedanjih načrtih končal. Za to se danes niso odločili.
So pa po pričakovanjih še globlje v negativno območje potisnili obrestno mero za deponiranje presežne likvidnosti bank; z -0,30 odstotka so jo znižali na -0,40 odstotka. Znižali so tudi obrestno mero za mejno posojanje, in sicer za 0,05 odstotne točke na 0,25 odstotka.
Na seznam vrednostnih papirjev, ki so vključeni v program t. i. kvantitativnega sproščanja, bodo vključili obveznice, denominirane v evrih, ki imajo takšno oceno, da upravičuje investiranje vanje, izdajajo pa jih nebančne finančne ustanove, ustanovljene v območju evra.
ECB bo začela junija izvajati tudi nov niz ciljno usmerjenih dolgoročnih operacij refinanciranja (TLTRO II). Gre za štiri avkcije, na katerih se bodo lahko banke potegovale za štiriletna posojila. Pogoji za izposojo denarja lahko dosežejo tako nizko raven, kot je obrestna mera za depozite bank, so zapisali.
Odločitev ECB potisnila evro navzdol; borze rastejo
Odločitev Evropske centralne banke (ECB), da poveča mesečni obseg odkupovanja obveznic, ključno obrestno mero pa spusti na nič odstotkov, opazno vpliva na vrednost evra. Okrog 14. ure je bil v Frankfurtu vreden 1,0849 dolarja, kar je 1,35 odstotka manj kot ob začetku današnjega trgovanja. Medtem pa rastejo indeksi na osrednjih evropskih borzah.
Okrog 14. ure je bil frankfurtski DAX 2,31 odstotka nad izhodiščem, pariški CAC 40 je pridobival 2,43 odstotka, londonski FTSE 100 pa je bil 0,55 odstotka nad začetno vrednostjo.
Indeks najpomembnejših podjetij v območju evra Eurostoxx 50 se je okrepil za 3,24 odstotka.
Svet ECB je danes sprejel več pomembnih ukrepov v boju proti zelo nizki inflaciji in šibki gospodarski rasti. Ključno obrestno mero so z 0,05 odstotka presenetljivo znižali na nič odstotkov, mesečni obseg odkupovanja obveznic pa bodo z aprilom povečali na 80 milijard evrov.
Znižanje ključne obrestne mere ni bilo pričakovano, povečanje obsega mesečnih odkupov pa se je napovedovalo, a se je omenjala številka 70 milijard evrov.
KOMENTARJI (45)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.