ECB ohranja prožnost za odzivanje na inflacijo

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je po monetarni seji sveta Evropske centralne banke (ECB) v sporočilu za javnost danes poudaril, da banka nadaljuje z decembra zastavljenim postopnim zmanjševanjem obsega nakupov vrednostnih papirjev. Skladno z decembrskimi odločitvami se bodo neto nakupi v okviru pandemičnega programa nakupov zaključili konec marca 2022. A člani sveta ostajajo pripravljeni prilagajati instrumente, da dosežejo srednjeročno stabilizacijo inflacije pri dvoodstotnem cilju. "Ohranjamo možnost hitrega odzivanja na morebitno spremembo razmer," je poudaril Vasle.

Inflacija v evrskem območju dosega dolgoletno najvišje vrednosti, januarja se je okrepila na 5,1 odstotka. "Napovedi za njeno umirjanje v prihodnjih četrtletjih spremljajo vse večja tveganja, da bo na višjih ravneh ostala dlje časa," je navedel guverner. Naraščanje cen energentov in nadaljevanje ozkih grl v dobavnih verigah namreč nakazujeta, da bi rast cen, kljub še naprej pričakovani upočasnitvi tekom letošnjega leta, lahko vztrajala na povišanih ravneh dlje od pričakovanj.

Evrski finančni trgi vseskozi dobro delujejo in likvidnost je zadovoljiva. Tudi zadnji podatki poslovanja evrskih bank nakazujejo, da ostajajo bančne obrestne mere za gospodinjstva in podjetja na nizkih ravneh ter posojilna aktivnost spodbudna, kar podpira možnost nadaljevanja gospodarskega okrevanja, navaja Vasle.

Zahtevana donosnost za 10-letno slovensko obveznico znaša nekaj manj kot 0,60 odstotka ali okoli 40 bazičnih točk več kot sredi decembra lani. Rast je podobna kot v ostalih članicah evrskega območja, je še izpostavil.

Da bo inflacija povišana ostala dlje od pričakovanj, je po četrtkovi seji sveta ocenila že predsednica ECB Christine Lagarde. O možnosti dviga obrestnih mer letos pa je odgovorila: "Zelo skrbno bomo proučili razmere na podlagi razpoložljivih podatkov, ob tem pa bomo ravnali postopoma pri kateri koli sprejeti odločitvi." Marca bo sicer ECB objavila nove napovedi za gibanje BDP in inflacije.

ECB sicer napoveduje konec neto nakupov v okviru pandemičnega programa odkupovanja obveznic z marcem, začetek dvigovanja rekordno nizkih obrestnih mer pa šele po koncu neto nakupov v okviru rednega kriznega programa odkupovanja obveznic, ki traja od leta 2015. Ključna obrestna mera po četrtkovem zasedanju ostaja pri nič odstotkih, obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita pa pri 0,25 odstotka oz. minus 0,50 odstotka.