"Približno polovica od 103 bank, zajetih v testu, je poročala o več kot šestmesečnem obdobju preživetja pod vplivom negativnega šoka in o več kot štirimesečnem obdobju pod vplivom ekstremnega šoka," so zapisali in pojasnili, da obdobje preživetja predstavlja dobo, merjeno v dneh, znotraj katere so banke še zmožne zagotavljati zadostno likvidnost z namenom preživetja likvidnostnega šoka.
Evropska centralna banka (ECB) je v okviru likvidnostnih stresnih testov preverjala odzivnost bank na različne šoke. Ti predpostavljajo odlive likvidnostnih virov v šestmesečnem obdobju in nenadne spremembe tržnih pogojev, ki bi lahko vplivale na pridobivanje likvidnostnih sredstev na trgu. Šoki, simulirani v okviru testa, so bili določeni na osnovi nadzorniških izkušenj, pridobljenih med nedavnimi krizami.
ECB je izpostavila nekatere ugotovljene pomanjkljivosti, glede katerih bo od bank zahtevala sprejetje ukrepov za njihovo odpravo. Te se nanašajo predvsem na morebitno likvidnostno tveganje, ki izhaja iz izpostavljenosti v tujih valutah, zlasti v ameriških dolarjih in britanskih funtih, kakovost podatkov v zvezi z rednim poročanjem likvidnosti in na upravljanje dodatnih virov, s katerimi bi banke izboljšale likvidnostno situacijo.
Slovenski bančni sistem stabilen
V Banki Slovenije so spomnili, da so sicer poenostavljene, a primerljive stresne teste, izvedli za manjše banke in hranilnice v Sloveniji. Ti so pokazali, da je slovenski bančni sistem stabilen, njegova likvidnostna struktura pa ustrezna. Te banke so namreč primerno kapitalsko ustreznost izkazovale tako po osnovnem kot po stresnem scenariju, kar kaže, da so relativno dobro kapitalizirane.
KOMENTARJI (1)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.