ECB evrskemu gospodarstvu za letos napoveduje 7,3-odstotno krčenje

Svet Evropske centralne banke je danes v skladu s pričakovanji okrepil instrumente, s katerimi se banka bori proti posledicam globalne pandemije covida-19. Izredni pandemični program odkupov obveznic (PEPP) je povečal za 500 milijard evrov – po novem bo program tako vreden 1850 milijard evrov, ECB ga bo izvajala vsaj do konca marca 2022, je banka objavila na spletni strani po seji sveta. 

Skladno z odločitvijo o podaljšanju trajanja programa je svet ECB podaljšal tudi obdobje, ko bo banka ponovno investirala glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa PEPP, in sicer vsaj do konca leta 2023.

Bankam nova ugodna posojila

Banka je prilagodila tudi operacije dolgoročnega refinanciranja bank, v okviru katerih lahko bančne ustanove pridejo do ugodnih posojil. Med drugim je podaljšala obdobje, v katerem vladajo občutno ugodnejši pogoji, in sicer za 12 mesecev, do junija 2022. Prav tako je v drugi polovici prihodnjega leta napovedala tri dodatne operacije.

Svet ECB se je odločil tudi povečati skupno vsoto, ki si jo lahko pod ugodnimi pogoji izposodijo banke, in sicer s sedanjih 50 na 55 odstotkov upravičenih posojil. Da pa bi banke še naprej ohranjale sedanjo raven posojil, bodo novi pogoji izposojanja dostopni samo tistim, ki bodo dosegle novo ciljno raven.

Obrestne mere ostajajo nespremenjene – na zgodovinsko nizkih ravneh

Svet ECB je med ostalimi ukrepi napovedal tudi štiri dodatne izredne operacije dolgoročnejšega refinanciranja ob pandemiji in podaljšal veljavnost zrahljanih pravil glede zavarovanja, da bi lahko banke v celoti izkoristile dodatno likvidnost.

Obrestne mere medtem ostajajo nespremenjene, in sicer na zgodovinsko nizkih ravneh – obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja bo ostala na 0,00 odstotka, obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita pa bosta še naprej pri 0,25 oziroma -0,50 odstotka. Tako bo, dokler se inflacijski obeti zanesljivo ne približajo ravni blizu dveh odstotkov.

Nadaljevali se bodo tudi neto nakupi v okviru rednega programa nakupov vrednostnih papirjev, in sicer na mesečni ravni 20 milijard evrov. Svet ECB še naprej pričakuje, da se bodo mesečni neto nakupi v okviru programa nakupa vrednostnih papirjev izvajali tako dolgo, kot bo potrebno, da se okrepi spodbujevalni učinek ključnih obrestnih mer, in da se bodo končali, tik preden začne dvigovati ključne obrestne mere ECB.

Svet ECB namerava glavnico zapadlih vrednostnih papirjev, kupljenih v okviru programa, še naprej v celoti ponovno investirati, in sicer daljše obdobje po datumu, ko bo začela dvigovati ključne obrestne mere ECB. Se bodo pa v skladu s prvotnimi načrti zaključil nakupi v okviru začasnega svežnja v višini 120 milijard evrov

Ponudbo repo poslov Eurosistema za centralne banke (EUREP) in vse začasne swap in repo linije s centralnimi bankami zunaj evrskega območja bo ECB podaljšala do marca 2022.

ECB je v sporočilu za javnost opozorila, da negotovost ostaja visoka – tudi glede dinamike pandemije in časovnice uvajanja cepiv proti covidu-19 na trgu. Svet banke bo spremljal tudi vrednost evra in je pripravljen prilagoditi vse instrumente v skladu s potrebami.

ECB gospodarstvu območja z evrom za letos napoveduje 7,3-odstotno krčenje

Gospodarstvo območja z evrom se bo letos skrčilo za 7,3 odstotka, v najnovejši napovedi medtem ocenjuje ECB. Prihodnje leto je napovedana 3,9-odstotna rast, leta 2022 pa 4,2-odstotna. Srednjeročno so napovedi v skladu z jesenskimi, je ocenila predsednica ECB Christine Lagarde.

ECB je v primerjavi s septembrsko napovedjo obete za letošnje leto izboljšala, saj je v začetku jeseni za leto 2020 predvidevala osemodstotno krčenje. Bo pa rast prihodnje leto počasnejša, saj so v banki oceno popravili s petodstotne. Napoved ECB danes prvič seže do leta 2023, ko naj bi območje z evrom beležilo 2,1-odstotno rast.

V primerjavi s septembrsko napovedjo so bili kratkoročni obeti za gospodarsko aktivnost popravljeni navzdol, a naj bi ta v glavnem okrevala in se povzpela na ravni, napovedane septembra, na srednji rok, je na novinarski konferenci po današnji seji sveta ECB dejala Lagardova.

Tveganja za rast v glavnem še vedno kažejo navzdol, a so manj izrazita, je ocenila Lagardova. Kot obetavne je izpostavila novice o uvajanju cepiv na trg v bližnji prihodnosti, opozorila pa je na tveganja, povezana z vplivom pandemije covida-19 na gospodarske in finančne razmere, razkriva njen govor, objavljen na spletnih straneh ECB.

Pri inflaciji ECB ocenjuje, da bo ta v območju z evrom, zlasti zaradi gibanja cen nafte in začasnega znižanja DDV v Nemčiji, ostala negativna še v začetku prihodnjega leta. Letos bo tako, kot ocenjujejo strokovnjaki banke, rast cen 0,2-odstotna, prihodnje leto enoodstotna, leta 2022 1,1-odstotna in leta 2023 1,4-odstotna.

ECB sicer cilja na inflacijo blizu dveh odstotkov, a nekoliko pod njima. Napovedi torej kažejo, da bo na srednji rok ta cilj ostal nedosežen.