Evropska centralna banka (ECB) naj bi na zasedanju 12. septembra znižala svoje ključne obrestne mere, kar bo po juniju drugo znižanje letos. Glavni razlogi za to pričakovano odločitev sta slabitev inflacijskih pritiskov in počasna gospodarska rast v evroobmočju, poroča portal Euronews.
Letna inflacija v evroobmočju je avgusta 2024 padla na 2,2 odstotka, kar je najnižja raven od julija 2021. Osnovna inflacija, brez nestanovitnih sestavin, kot sta energija in hrana, se je rahlo znižala z 2,9 odstotka na 2,8 odstotka. Vendar pa cenovni pritiski, povezani s storitvami, vztrajajo pri visokih 4,2 odstotkih.
"Z najnovejšimi podatki o inflaciji iz evroobmočja je znižanje obrestnih mer na zasedanju Evropske centralne banke skorajda zagotovljena," je v elektronskem sporočilu dejal Carsten Brzeski, globalni vodja makroekonomije pri ING.
Čeprav se inflacija počasi ohlaja, pa so kazalniki rasti še vedno zaskrbljujoči. Bruto domači proizvod evroobmočja je v drugem četrtletju 2024 zrasel le za 0,2 odstotka, kar je manj glede na pričakovano oceno – 0,3 odstotka. V celotnem bloku se je uspešnost sicer zelo razlikovala, pri čemer se je bruto domači proizvod Nemčije, največjega gospodarstva v regiji, skrčil za 0,1 odstotka. "ECB ima dovolj razlogov, da dodatno zmanjša stopnjo restriktivnosti denarne politike," je ob tem dodal Brzeski.
Vlagatelji čakajo na posodobljene projekcije ECB
Na jutrišnjem sestanku bodo vlagatelji natančno preučili tudi posodobljene makroekonomske projekcije ECB. ECB je glede na prejšnje ocene že junija zvišala napovedi tako za rast kot za inflacijo v letu 2024. Takrat je bila letna gospodarska rast za evroobmočje leta 2024 predvidena pri 0,9 odstotka, z nadaljnjo okrepitvijo na 1,4 odstotka v letu 2025 in 1,6 odstotka v letu 2026.
Inflacija naj bi se medtem znižala s 5,4 odstotka leta 2023 na 2,5 odstotka leta 2024, 2,2 odstotka leta 2025 in 1,9 odstotka leta 2026. Po besedah Brzeskega bodo nove napovedi ECB verjetno pokazale večinoma nespremenjene ocene rasti, a rahlo znižano inflacijo za leti 2025 in 2026, podprto z nižjimi cenami nafte in močnejšim evrom.
ECB naj bi prilagodila ključne obrestne mere
Pomembna značilnost septembrskega zasedanja bo nova prilagoditev različnih ključnih obrestnih mer ECB.
Septembrsko zasedanje bo še posebej zaznamovala nova prilagoditev različnih ključnih obrestnih mer ECB. Analitiki pričakujejo, da se bo obrestna mera mejnega depozita znižala za 25 bazičnih točk, medtem ko bi se lahko obrestna mera glavnega refinanciranja in obrestna mera mejnega posojila znižala za 35 bazičnih točk.
Trenutno te obrestne mere znašajo 50 bazičnih točk oziroma 75 bazičnih točk nad obrestno mero mejnega depozita.
Kaj sledi po septembru?
Pričakuje se, da bo ECB znižanje obrestne mere upravičila z zaupanjem v proces dezinflacije. Sven Jari Stehn, ekonomist pri Goldman Sachsu, ocenjuje, da oktobra ne bo večjih sprememb, decembra pa naj bi nato obrestne mere znižali še tretjič letos. Kljub temu Stehn priznava, da bi lahko v primeru večjih gospodarskih presenečenj obrestne mere nižali tudi že oktobra.
V letu 2025 Stehn predvideva bolj agresiven tempo nižanja obrestnih mer, in sicer zaradi slabših obetov glede dejavnosti in počasnejše rasti plač, kar naj bi pomagalo pri normalizaciji inflacije pri storitvah. "Zdaj napovedujemo zaporedna znižanja za 25 bazičnih točk v letu 2025, s čimer se bo obrestna mera za depozite znižala na 2 odstotka do julija," je še povedal.
Sicer pa tudi ameriški ekonomisti pričakujejo znižanje za 25 bazičnih točk prihodnji teden in še eno znižanje za 25 bazičnih točk v decembru, v celotnem letu 2025 pa pričakuje skupno znižanje za 125 bazičnih točk.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.