EBRD izboljšal napoved za Slovenijo

Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) Sloveniji za letos po novem napoveduje ničelno rast bruto domačega proizvoda (BDP). Še januarja je mednarodna finančna ustanova s sedežem v Londonu pričakovala kar dvoodstotno krčenje slovenskega gospodarstva. Za prihodnje leto EBRD Sloveniji napoveduje enoodstotno gospodarsko rast.

Tako kot je bila v svoji januarski napovedi za gibanje slovenske gospodarske dejavnosti EBRD najbolj pesimistična med domačimi in mednarodnimi ustanovami, je zdaj v nizu izboljšanih gospodarskih obetov za Slovenijo najbolj previdna.

Mednarodni denarni sklad in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj namreč Sloveniji za letos napovedujeta 0,3-odstotno gospodarsko rast, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj govori o 0,5-odstotni krepitvi BDP, Banka Slovenije pričakuje 0,6-odstotno povečanje gospodarske dejavnosti, Evropska komisija pa napoveduje celo 0,8-odstoten dvig BDP. Z napovedjo o enoodstotni gospodarski rasti za 2015 pa je EBRD nekje v sredini med ocenami omenjenih ustanov.

Slabših napovedi deležna le Hrvaška

Slabših napovedi kot Slovenija je v srednji in vzhodni Evropi deležna le še Hrvaška, katere BDP naj bi se po pričakovanjih EBRD letos skrčil za 0,5 odstotka, prihodnje leto pa okrepil za prav tako 0,5 odstotka. Za vse druge države z območja so napovedi banke precej boljše. Prav tako po ocenah EBRD bolje kaže tudi državam v jugovzhodni Evropi, vključujoč nekdanje jugoslovanske republike.

V EBRD omenjajo preobrat v slovenski gospodarski dejavnosti v zadnjem četrtletju lani po dveh letih krčenja. A celotna lanska slika je bila predvsem zaradi negativnih učinkov domače potrošnje še vedno slaba. K njej so prispevali rastoča brezposelnost, realnih padec razpoložljivih dohodkov prebivalstva, visoki stroški financiranja podjetij in nasploh omejen dostop do finančnih sredstev.

Resnično prelomnico v gospodarskem okrevanju bi po oceni banke pomenilo nadaljevanje postopkov sanacije bančnega sistema in prestrukturiranja prezadolženega sektorja podjetij. Čeprav bi ti procesi na krajši rok lahko negativno vplivali na zaposlenost in s tem na zasebno potrošnjo ter tako zavirali rast letos in prihodnje leto, pa naj bi obenem pomenili veliko boljšo podlago za vzdržno rast na srednji in daljši rok, pojasnjujejo v EBRD.

Slovenija je leta zaostajala pri reformah

Glavni ekonomist EBRD Erik Berglof pravi, da Slovenija leta zaostajala pri nekaterih strukturnih reformah, privatizaciji in prenovi korporativnega upravljanja. Veseli ga, da na vseh teh področjih zdaj prihaja do napredka, kljub ponovno povečani politični nestabilnosti v državi pa še vedno prepoznava močno zavezo za reforme in prestrukturiranje gospodarstva.

2013 je bilo za Slovenijo po njegovih besedah težko leto, a na koncu je prineslo kar nekaj pozitivnih dejstev. Omenil je odločne ukrepe za sanacijo razmer v bankah in prestrukturiranje nekaterih velikih podjetij v težavah.

Berglof je Slovenijo omenil med državami, na katere gospodarsko okrevanje v evrskem območju najbolj pozitivno učinkuje, kljub nekaterim opozorilom iz ust uradnih slovenskih predstavnikov in nekaterih analitikov pa danes ni bila omenjena kot potencialna žrtev zaostrovanja gospodarskih razmer v Rusiji.

V Rusijo gre sicer okoli šest odstotkov slovenskega izvoza, zunanji minister Karl Erjavec pa je v ponedeljek omenil oceno Evropske komisije, da bi stroge gospodarske sankcije proti največji svetovni državi za Slovenijo lahko pomenile izpad v višini 1,3 odstotka BDP.