'Dvoma ni: vsi so vedeli za krajo'

Štefan Pišek, zastopnik delavcev Industrije usnja Vrhnika (IUV), pravi: "Kradlo se je na veliko in to so vedeli vsi! Kdor koli je samo namignil, da ve za kraje, je nemudoma pristal na cesti. Zaposleni, ki so kot prvi opozorili na napake pri poslovanju, so bili nemudoma odpuščeni. "

Na sestanku lani poleti, za katerega mu je povedala Sonja Vauken, zdaj ovadena članica uprave, je bil po njegovih besedah tudi takratni finančni minister Andrej Bajuk. "Minister se je obrnil naravnost na Sturmerja in ga vprašal, ali krade. Takrat je skočila tudi ona in rekla: Če krade on, kradeva midva!" Ali je torej nekdanji minister vedel, kaj v IUV kuhajo, pa ni storil ničesar? Bajuk je za komentar tudi danes nedosegljiv.

Pred kratkim pa še drug udarec – Nataša Gibičar Toš, stečajna upraviteljica IUV, naj bi za vodenje stečaja dobila kar 157.000 evrov nagrade. Trdi, da je do zdaj prejela samo 500 evrov potnih stroškov, nagrade pa nič, ker je v postopku pritožba: "Do tega trenutka mi ni bil izplačan niti evro!"

In medtem ko Marjan Pajsar, nekdanji direktor IUV, zdaj pa svetovalec stečajne upraviteljice, mesečno še vedno prejema 2.500 evrov bruto plače, delavci čakajo, kdaj bodo iz stečajne mase dobili plače za nazaj in odpravnine, ki jim pripadajo.

"Jaz nimam magične palce, da bom pripeljala kupca, ki bo plačal osem milijonov evrov za nepremičnino, če ne ve, kaj bo z njo počel," še pravi Gibičar Toševa. A ko bo IUV razprodala, ji poleg nagrade za stečaj, tako pravi Pišek, pripadata še dva odstoka vrednosti celotne stečajne mase.

'Za transakcije v tujino so vedeli vsi'

Greg Sturmer, eden od ovadenih, se je danes oglasil in bil jasen: "Prva stvar, ki sem jo opazil po televiziji, je, da ima gospod Pogačnik luknjo v spominu!"

Sturmer priznava, da je denar iz Industrije usnja Vrhnika odtekal v tujino, vendar v manjših zneskih, kot jih je navajala policija. Pravi pa, da se on z njim ni okoristil in ob tem opozarja, da so za transakcije v tujino vedeli vsi: tako večinski lastnik Soda pod vodstvom Marka Pogačnika kot nadzorniki, ki jih je vodil Andrej Šebenik, pa tudi ministrstvo za finance, ki mu je tedaj načeloval Bajuk.

Transakcije so po njegovem potekale na tri načine. Prvič v Liechtenstein v podjetje Calvani, kamor ga je nakazoval kar lastnik in takratni predsednik uprave Aleš Lunder. Drugič k različnim podjetjem, dobaviteljem, ki so opravljali storitve za trgovino Romp Corp v Los Angelesu, čeprav IUV Vrhnika ni bil lastnik (lastnik je bil namreč britanski Romp Limited, podjetje ovadenih Sturmerja in Jonesove, kamor je potekala tretja vrsta transakcij). Sturmer poudarja, da je šlo izključno za nakazila plač.

"To bi morali pogledati po zapisnikih nadzornega sveta, a mi o kakšnih transakcijah nismo bili obveščeni!" pravi Pogačnik, nekdanji predsednik uprave Soda. A za nakazila bi moral vedeti, Sod je bil namreč večinski lastnik in zaradi teh spornih poslov je že leta 2006 odstopil takratni direktor Lunder.

Prvi nadzornik Šebenik je danes najprej dvakrat spremenil izjavo, na koncu pa priznal: "Mislim, da je šlo za neko plačilo v tujino, ki naj bi šlo po nepotrebnem preko neke njegove firme v tujini!" Zakaj je Šebenik Pogačniku že leta 2006 prikril sumljive transakcije, ni znano. Nihče ne zna pojasniti niti, kako je revizijska hiša KPMG šele leta 2008 ugotovila vse nepravilnosti, leto prej pa ista revizijska hiša nepravilnosti ni našla.

"Morda se ljudje zdaj trudijo prikriti dejstvo, da svojega dela niso opravljali tako, kot bi ga morali. Mogoče ga tudi nismo. Ampak prav je, da se stvari razkrije. Mogoče je v ozadju še kaj hujšega," zaključuje Sturmer.