Evro sicer ne more drastično zrasti ali pa pasti, lahko pa okrog določene vrednosti, ki znaša 239,640 niha - kot je predpisano - za 15 odstotkov.
Igor Mervič iz Spara Slovenija je ob tem povedal: "Važna je psihologija kupca. In če bi imeli drseči tečaj, bi bile cene v evrih vedno drugačne in tega si ne smemo dovoliti."
Jure Konič iz E. Leclerca pa pravi, da dokler tečaj evra ni fiksiran, je to lahko zavajanje kupca. Drugi razlog je primerjava s konkurenco, kjer kupec spet točno ne ve, kje je, tretji razlog pa je tehnični, pojasnjuje Konič.
Potrošniki pa zanimivo o vsem tem menijo drugače. Mislijo, da bi bilo prav, če bi bile cene v tolarjih in v evrih.
Za trgovce bi bila v primeru uvedbe dvojnih cen največja težava tehnične narave, zato predlagajo neko uvajalno obdobje - a šele, ko bo tečaj fiksen.
"Če je potrebno menjati nalepke vsak teden ali vsake 14 dni, je to stroškovno in časovno nemogoče, če je 70 tisoč artiklov v vsaki trgovini," pravi Konič. "Tehnično je to možno narediti, vendar zahtevamo uvajalno obdobje, ki ne bo krajše kot šest mesecev," pa pojasnjuje Mervič.
Tako so pri uvedbi evra storili Avstrijci in prav po njihovem modelu naj bi se ravnali tudi mi. Stanislav Brodnjak, Združenje za trgovino pri GZS, pravi: "To pomeni, da potrebujejo od tistega trenutka dalje, ko se bomo za projekt odločili, kakih šest mesecev, za to, da prilagodimo svoje aplikativne osnove. Potem računamo, da bi bilo projekt smiselno peljati tako kot v Avstriji, od oktobra do konca februarja tistega leta, ko bomo začeli projekt izvajati."
Potrošniki naj bi tako cene živil doma in čez mejo lahko primerjali najkasneje leta 2006, kar pa je zagotovo voda na mlin trgovcev.
O dvojnem označevanju cen smo se pogovarjali tudi z Andrejem Rantom, viceguvernerjem Banke Slovenije.
Kdaj bi po vašem mnenju lahko v Sloveniji uvedli dvojno označevanje cen? Oktobra 2006?
Najprej naj povem, da so strahovi trgovcev odveč, ker smo imeli zelo koristno izmenjavo mnenj o vseh elementih, ki so povezani za temi aktivnostmi in predvsem pri tečaju je popolnoma jasno, da tečaj ne bo spremenljiv vsak dan, ampak da bo to centralna pariteta, ki je bila določena ob vstopu v ERM 2, ki se ne bo spremenila. Ne vidim razlogov, tudi tehnično je bilo ugotovljeno, da so trgovci to sposobni narediti, da tega ne bi naredili dovolj zgodaj, in Banka Slovenije vztraja, da se to začne nekje sredi leta 2005.
Ali je možno, da trgovci dvojno označevanje cen nekako odlašajo tudi zaradi bojazni, da bi tako lahko kupci primerjali cene, ki bi bile zapisane v evrih, v Sloveniji s cenami v trgovskih centrih v Avstriji in Italiji?
To morate vprašati trgovce. Ne glede na te izjave v razpravi nisem imel občutka, da trgovci nasprotujejo informativnemu dvojnemu beleženju cen. Gre za informativno, se pravi tisto, ki ne sega v globino poslovanja in je namenjeno izključno informaciji za potrošnika.
Kakšne pa so sicer izkušnje drugih evropskih držav pri uvajanju tega dvojnega označevanja cen in konec koncev tudi priporočila Evropske unije potemtakem?
Izkušnje so povzete v priporočilih Evropske komisije, želja je, da se začne zgodaj s tem procesom v tem prehodnem obdobju. Želja je, da se, tudi izkušnja je taka, gre v trgovini postopno, in to je tudi predlog, ki ga je pripravila koordinacija, ki se na nacionalni ravni ukvarja s tehničnimi vprašanji, se pravi, da ne gre v globino na začetku, ampak ostane na površju, je usmerjena v potrošnika in da so pri tem udeležene tudi organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom potrošnikov.
Časovnih rokov potem ni?
Časovne roke si določamo sami in tudi tu je potrebno povzeti izkušnje iz obdobja, ko so druge države uvajale evro.
V skoraj vseh državah evroobmočja je uvedba nove valute prinesla tudi precejšnje podražitve. Kaj boste storili, da se to ne bo zgodilo tudi pri nas?
Ravno informativno dvojno označevanje cen dovolj zgodaj je ukrep, ki naj bi prvič potrošnike navadil na vrednosti v evru, in drugič dajal občutek, kaj pomeni sprememba cen v tolarjih tudi v evrih.
Če bi prišlo do podražitev, do katere meje bi šle morebitne podražitve?
Gre za to, da so bile podražitve ob uvedbi evra vezane na samo uvedbo evra, ob kateri potrošniki niso bili natančno navajeni zaradi različnih faktorjev ob preračunavanju v evre in ravno namen zgodnjega informativnega označevanja cen v evrih je, da se skozi faktorje, ki ne bodo enostavni, ker že tečaj, ki je določen centralna pariteta 239,64 je zapleten za preračun, se pravi da gre za posredovanje informacije potrošniku, kaj to danes pomeni v evro ceni in da se seveda potem lahko to spremlja naprej.