Državno reševanje Abanke lahko steče do konca

Evropska komisija je danes izdala dokončno odločbo, s katero potrjuje, da so predlagani ukrepi za krepitev stabilnosti Abanke Vipa skladni s pravili EU o državnih pomočeh. Banka bo tako lahko bo po delni pomoči države decembra lani deležna drugega dela dokapitalizacije in prenosa slabih posojil na DUTB. Pogoj za to je združitev z Banko Celje.

Kot so sporočili iz banke in ministrstva za finance, tokratna odločba Evropske komisije slovenski vladi omogoča, da zaključi decembra lani začete ukrepe za krepitev stabilnosti Abanke. S tem je mišljena izvedba drugega dela dokapitalizacije banke v višini 243 milijonov evrov ter prenos slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) v vrednosti do 446 milijonov evrov.

Slovenija se je v okviru postopka presoje državne pomoči zavezala, da bo po pridobitvi večinskega deleža v Banki Celje kot posledice morebitne izvedbe ukrepov za krepitev stabilnosti bank nadaljevala združevanje Abanke in Banke Celje. Do najpozneje konca letošnjega leta mora Evropski komisiji predložiti načrt prestrukturiranja združene banke, ki bo podlaga za izdajo odločbe Evropske komisije za združeno banko.

Evropska komisija je v zvezi z Abanko decembra lani izdala začasno odločbo, kar je vladi omogočilo sprejetje sklepa, da se izvede prvi del potrebne dokapitalizacije višini 348 milijonov evrov.

Deželna banka Slovenije dobila dodatne tri mesece za dokapitalizacijo

Banka Slovenije je Deželni banki Slovenije podaljšala rok, do katerega se mora kapitalsko okrepiti. Če je bil ta sprva konec septembra, ima zdaj banka za dokapitalizacijo čas do konca leta. V banki zagotavljajo, da so k aktivnostim za kapitalsko krepitev že pristopili.

Nadzornik bančnega sistema je banki odredbo o dokapitalizaciji poslal 1. julija. Z dokapitalizacijo mora količnik skupnega kapitala doseči vsaj 11,4 odstotka, količnik temeljnega kapitala pa 9,1 odstotka.

V banki poudarjajo, da sta uprava in nadzorni svet že pristopila k aktivnostim za kapitalsko krepitev. Delničarjem naj bi tako predlagala dokapitalizacijo v višini, ki bo zagotovil zahtevan količnik kapitalske ustreznosti banke. Po julijskem pisanju časnika Finance se bo banka morala dokapitalizirati v višini skoraj šest milijonov evrov.

Največji lastnik banke je Kapitalska zadruga s 45,98 odstotka, ki skupaj z časopisno založniško družbo Kmečki glas v njej obvladuje 51,28 odstotka banke. Sledi KD Kapital z 10 odstotki, ki ima skupaj s KD Group v banki 14,76 odstotka.

Njeni lastniki so še Banka di Cividale (5,58 odstotka), SRC (4,98 odstotka), KB1909 (4,91 odstotka), Zadružna zveza Slovenije (3,48 odstotka), Adriatic Slovenica (2,33 odstotka), avstrijska Zveza bank (2,17 odstotka) in drugi (10,51 odstotka).

Če lastniki banke ne bodo dokapitalizirali in poskrbeli za njeno kapitalsko ustreznost, jo bodo morali ali prodati ali prepustiti državi, kot so je to do zdaj zgodilo v primeru NLB, NKBM in Abanke ter Factor banke in Probanke.

Deželna banka Slovenije je lani ustvarila 9,99 milijona evrov dobička iz poslovanja, kar je za osem odstotkov več kot leto prej. Kljub uspešnemu tekočemu poslovanju je lani ustvarila 17,32 milijona evrov izgube, ki je posledica večjega obsega oslabitev in rezervacij. Neto oslabitve so lani dosegle 29,49 milijona evrov, predlani 16,30 milijona evrov.