'Državno lastnino imamo v Petrolu zato, da lahko vlada vpliva na Petrol'

"Še vedno mislim, da je posredovanje države potrebno priporočilo o menjavi dobavitelja, ki ga je napovedal podražitev, medtem ko ostali še čakajo, kot je predlagal minister Vrtovec, namreč ni tako enostavna. Ljudje imajo sklenjene pogodbe, imajo najbrž tudi vezave, poleg tega ne vemo, kaj se bo zgodilo kasneje. Tako da bi bil ukrep države za regulacijo trga bistveno primernejši," je v pogovoru za 24UR ZVEČER ocenila Kutinova.

Toda minister pravi, da smo "na varni strani". "Osebno bi podprl gospodarstvo, ki je reklo, da nismo na varni strani. Gospodarstvo seveda ne razmišlja o današnjem dnevu, ampak razmišlja o času po novem letu. Veliki proizvajalci že sklepajo pogodbe za prihodnje leto. In kot smo denimo slišali Talum, je negotovost velika, saj ne vemo, kakšna bo cena elektrike. Zato nisem čisto prepričan, da je to stališče vlade dobro. Mislim, da ima vlada veliko možnosti, da intervenira, saj so energetska podjetja v državni lasti. Če imamo državno lastnino v Petrolu, ta ni tam zato, da se "hecamo" ali da dobijo nadzorniki nagrade, ampak da lahko vlada vpliva na Petrol. Po drugi strani pa ima vlada v rokah tudi davčno politiko, trošarino, druge davke in omrežnino. In vsi največji distributerji, da se razumemo, so v državni lasti," pa poudarja Tajnikar.

Kutinova zato pravi, da so pričakovali, da bo država ukrepala: "Lahko bi za šest mesecev zamrznila cene, lahko bi postavila mehanizem regulacije, lahko tudi zniža določene druge dajatve. Nenazadnje imamo v obliki dajatev tudi DDV – torej davek na davek. Menjava ponudnika ta hip res ne verjamem, da je najboljša rešitev."

Tajnikar je sicer znova opozoril, da za višanje domačih cen električne energije pravzaprav ni nobenega razloga: "Zato moramo iskati krivca. Če opazujete slovenske proizvajalce električne energije, potem vidite, da tam ni prav nobenega razloga, da bi se morali recimo dvigali proizvodni stroški. Vemo, kdo je krivec, tisti, ki je vmes. Kajti celo edini faktor, ki lahko dviguje proizvodno ceno, to so emisijski kuponi v Tešu, so na trgu. To pomeni, da smo ob proizvodnji, sektorju, ki res dela elektriko, naredili trgovski del, ki se sedaj dela špekulanta, ki razmišlja, kako bosta ponudba in povpraševanje dvigovala ceno in to, da vsak dviga ceno, je seveda za njih najlepša stvar, ki si jo lahko zamislite."

Na vidiku so sicer tudi druge podražitve, med drugim hrane. "Težko je reči, kje bodo cene še naraščale, slišali smo, da se draži tudi embalaža. Ampak to je še dodatni razlog, da bi morala država razmisliti, da tam, kjer ima mehanizme, kjer lahko ukrepa – in nenazadnje je tudi Evropska komisija rekla, da naj pomagajo potrošnikom – to tudi stori. Še posebej, ker imamo tudi ranljive skupine odjemalcev, poraba energije je pa seveda v obdobjih, ki prihajajo, bistveno večja in takrat so stroški za elektriko, za ogrevanje bistveno večji," poudarja Kutinova.

Tajnikar sicer pravi, da se "boji navodil, ki prihajajo iz Bruslja", ki pravijo, da je treba pomagati podjetjem, gospodinjstvom in tako naprej: "Veste, komu bomo pomagali? Tistim, ki špekulirajo, ki dvigujejo cene. To ni dober pristop. Treba je spremeniti sistem, ki dela višje cene."

Kje pa je vrh podražitev? "Zdaj smo v dveh obdobjih inflacije. En del inflacije je tisti, ki je vezan na oživljanje gospodarstva, ta se bo najbrž umirila nekje do sredine, konca prihodnjega leta. Po drugi strani pa ne smemo pozabiti, da smo v pandemični čas vstopili z enormno emisijo denarja, ki nam lahko v daljšem obdobju povzroča inflacijo. Tisto, česar se jaz bojim, ni inflacija, ampak to, da bodo višje cene prebudile obrestne mere, spodbudile centralne banke, da bodo začele delati. Zdaj so v likvidnostni pasti, jalove, dobra je samo fiskalna politika. In ko bo prišel ta čas, se bodo pa podražili dolgovi. Mi smo se pa samo lani zadolžili za 4,5 milijarde evrov, tri milijarde moramo vsako leto obnoviti. Ko se enkrat začnejo dvigovati obrestne mere s tega naslova, potem bodo pa resne posledice tega, da se zdaj igramo s cenami," svari Tajnikar.