Država je z 10-letno evrsko obveznico z oznako RS93 mednarodni kapitalski trg prvič preskusila januarja in se zadolžila za 1,5 milijarde evrov. Marca je z dodatno izdajo v višini 500 milijonov evrov skupno zadolžitev s tem državnim dolžniškim papirjem povečala na dve milijardi evrov. Danes je k temu znesku dodala še 750 milijonov evrov.
Uspešnost transakcije je dokazal velik obseg povpraševanja s strani investitorjev, saj je končna višina knjige naročil presegla tri milijarde evrov, so sporočili z ministrstva za finance.
Mandat za organizacijo izdaje obveznice je Slovenija dopoldne zaupala bankam Barclays, Deutsche Bank, Erste Group in J.P. Morgan, z namenom izvedbe transakcije v istem dnevu.
Med investitorji jih dobra tretjina prihaja iz Nemčije, Avstrije in Švice, nekaj več kot ena četrtina iz Združenega kraljestva, 13 odstotkov iz južne Evrope, sedem odstotkov iz Slovenije, šest odstotkov iz centralna in vzhodne Evrope, šest odstotkov iz Francije in držav Beneluksa, pet odstotkov iz Skandinavije, trije odstotki pa iz preostalih držav. Med njimi so večinoma banke.
Ob tem je država februarja letos prvič doslej izdala tudi t. i. ljudske obveznice, ki so jih lahko vpisali le državljani. Skupna vrednost te izdaje je dosegla 261 milijonov evrov, njihova ročnost je tri leta, obrestna mera pa znaša 3,4 odstotka.
Konec avgusta je Slovenija izdala tudi prve (tri- in petletne) obveznice v jenih (t. i. samurajske obveznice) v vrednosti 50 milijard jenov, kar pomeni približno 311 milijonov evrov. Triletne obveznice imajo 0,75-odstotno letno obrestno mero, petletne pa 0,89-odstotno. Za namen zaščite pred tečajnimi tveganji je država izvedla valutno zamenjavo v celotni vrednosti izdaje. Dejanski strošek financiranja državnega proračuna po valutni zamenjavi je tako 3,031 odstotka za triletno in 3,088 odstotka za petletno obveznico.
KOMENTARJI (30)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.