Država najprej vzpodbuja, potem pa vzame

Vlada je sprejela in letos dopolnila urgentni zakon, s katerim je proizvajalcem električne energije, ki jo prodajajo elektrodistributerjem, omejila najvišjo ceno. V novelo je vključila vse proizvajalce (takih je v Sloveniji skoraj 1000), ki imajo v lasti naprave s proizvodno močjo nad 100 kilovatov. Vso razliko oziroma električno energijo, ki so jo v prvi polovici leta prodajali nad 180 evri za megavat, bodo zdaj morali vrniti v državni proračun.

"Razlika med 180 in 160 evrov je po našem mnenju kraja. Donosnost in finančni model investicije se na ta način močno spreminjata. Marsikdo zaradi tega ne more več odplačevati svojih posojil in kreditov," novonastale razmere kot lastnik večje sončne elektrarne opisuje Peter Kumer, direktor Enertec. 

Več dobaviteljev se je zato odločilo za skupinsko tožbo. "Sama omejitev tržnih prihodkov v duhu solidarnosti po našem mnenju ni sporna. Prav tako ni sporno znižanje omejitve s 180 evrov na 160 evrov, saj je bila državam članicam prepuščena diskrecijska pravica. Je pa je sporna oziroma neustavna veljavnost zakona in njegove novele za nazaj (t. i. retroaktivna veljavnost)," pojasnjuje Simon Žgavec, partner v Odvetniški pisarni Brezavšček & Žgavec. 

Ustavno sodišče je v preteklosti že presodilo, da je šlo za poseg v pridobljeno pravico razpolaganja z dohodkom, ko je zakonodajalec v Zakonu o dohodnini določil davčno obveznost za nazaj. "Glede na vse navedeno je torej Zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije (ZNPOVCE) neustavno za nazaj posegel v že pridobljene pravice zavezancev, z novelo ZNPOVCE-A pa je bilo v pridobljene pravice poseženo še občutneje," dodaja Žgavec.

Udarec za vse bodoče investitorje

Peter Kumer je ogorčen: "To je absurdno in skregano s pametjo. Na podlagi predvidenih prihodkov planiraš nove investicije in vlagaš v obnovljive projekte, na koncu pa te država s takšnimi dejanji odvrača od tovrstnih projektov. Proizvajalci v tem sektorju upamo, da bo na koncu prevladal razum, vseeno pa je to zelo negativen signal, s katerim država ustvarja nehvaležno okolje za morebitne nove investitorje."

Tudi Roman Bernard, direktor Ngen, ki je eden najbolj prodornih podjetnikov, ko gre za energetsko transformacijo, razmišlja podobno. "To je demotivacija za celoten trg, kjer bo država naredila več škode kot koristi." Kot pravi, danes ni več smiselno razmišljati o zamejitvah cen, saj je cena električne energije iz sonca nižja od običajne cene. "Danes bo proizvajalec dobil le še 80 odstotkov cene, ki je običajna na trgu. V Avstriji denimo, kjer prav tako poslujemo, dodatne omejitve, torej nižje od 180 evrov za megavatno uro, niso uvedli."

 Na ministrstvu, kjer so predlog zakona oblikovali, posebej poudarjajo, da so z zakonom mejo nižali zato, ker so jo prilagodili dejanskim razmeram v Sloveniji ne le po višini zgornje meje, pač pa tudi po moči.  "V letu 2023 je vlada cene omejila in dobavitelji posledično niso mogli pokriti vseh nakupnih stroškov. Zato jim država iz proračuna izplačuje priznano škodo. Del teh odškodnin bo priteklo tudi iz presežnih prihodkov, ki se jih zaračunava proizvajalcem. Za vse zajete proizvajalce je znano, da so njihovi lastni stroški precej nižji od 160 evrov na megavatno uro, ko so investirali v svoje objekte, so dejansko računali na mnogo nižje cene (60 do100 evrov)," odgovarja minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

.